petek, 15. julij 2011

Veliki pok - Big Bang








Na začetku je bila črna luknja. Sledil je »veliki pok«.


V 60 letih prejšnjega stoletja je bila ustanovljena Služba družbenega knjigovodstva – SDK. Ena od njenih glavnih nalog je bilo opravljanje notranjega plačilnega prometa.


Okoli leta 1970 se je začelo razmišljati o računalniško podprtem opravljanju plačilnega prometa. Ustanovljene so bile različne delovne skupine, začelo se je šolanje prihodnjih programerjev, organizatorjev, operaterjev, uporabnikov …


5. februarja 1973 se je začela prva računalniško podprta obdelava plačilnega prometa v takratni SDK podružnici Ljubljana, imenovana AROPS. [1]


Čez 6 mesecev je bil izdelan nov projekt TEZAURUS. [2] Ime je bilo pojem za obdelavo plačilnega prometa na računalniških sistemih IBM na področju cele Jugoslavije.


Dokončno je TEZAURUS prenehal opravljati svojo nalogo 1. 1. 2001 v Sarajevu.


Okroglih 30 let je TEZAURUS tiho, zanesljivo in brezhibno opravljal naloge plačilnega prometa.




At the beginning there was a black hole. Then came a »big bang«.

In the 60s of the last century The Public Accountancy Service (SDK) was founded in the former Yugoslavia. Its main role was to process domestic payments among organizations, and among organizations and the general public.

Around the year 1970  the SDK management began thinking of computer-supported domestic payments. They set up workgroups and sent future operators, programmers, analysts, and users for training.

On February 5th, 1973 the very first computer supported processing (AROPS) of domestic payments among legal entities and the general public started in the SDK Ljubljana.

After 6 months a new project called TEZAURUS was created. Its name has become a trademark for all domestic payments based on IBM mainframe computers in the former Yugoslavia.

On January 1st, 2001 TEZAURUS finally ceased to perform its task in Sarajevo.
During almost 30 years TEZAURUS was doing its tasks quietly, reliably and faultlessly.



U početku je bila crna rupa. Kasnije je nastao »veliki prasak«.

Šezdesetih godina prošlog stoljeća u bivšoj Jugoslaviji osnovana je Služba durštvenog knjigovodstva (SDK). Njena glavna uloga je bila u obavljanju platnog prometa između pravnih subjekata, kao i plaćanja između građana i pravnih subjekata.

U sedamdesetim, oni koji su upravljali SDK-om počeli su razmišljati o kompjuterizaciji domaćeg platnog prometa. Osnovane su razne radne grupe, a budući operatori, programeri, analitičari i korisnici su se počeli školovati za rad na računalima.

5. 2. 1973 u Ljubljani je pušteno u rad prvo računalo koje je podržavalo obradu domaćeg platnog prometa, u tadašnjoj filijali SDK Ljuibljana. Program za obradu podataka se zvao AROPS.

Šest mjeseci kasnije kreiran je novi projekat TEZAURUS. Njegovo ime je postalo zaštitni znak za obradu platnog prometa na mainframe IBM računalima u Jugoslaviji.


1. 1. 2001 TEZAURUS je prestao obrađivati podatke platnog prometa u Sarajevu.

Blizu 30 godina TEZAURUS je tiho, pouzdano i bez problema izvršavao transakcije platnog prometa.

Ponosni smo što smo sudjelovali u tom procesu.




[1] AROPS – Avtomatizacija Redovnih Operativnih Poslov Službe
[2] Latinska beseda thesaurus = zaklad







Avtorji in ustvarjalci


Leta 1970 je bila sprejeta odločitev o posodobitvi in delovanju SDK. Poudarek je bil na plačilnem prometu in vseh tistih poslov, ki se nadaljuje iz podatkov plačilnega prometa.



Celoten projekt je dobil ime AROPS (Avtomatizacija Rednih Operativnih Poslov Službe ali Automatizacija Redovnih Operativnih Poslova Službe). Program, ki je kontroliral pravilnost dokumentov v plačilnem prometu, je imel enostavno ime »kontrolni program«. Februarja 1972 je začela SDK Ljubljana uporabljati programe AROPS in takoj se je pokazala slabo zamišljena in izvedba »kontrolnega programa«. Znameniti »trojki« sestavljena iz sodelavcev IBM, Intertrade in SDK je uspelo proti koncu leta 1972 organizirati in izdelati popolnoma nov kontrolni program imenovan »TEZAURUS«. Uspeh je bil popoln, saj je Tezaurus postal osnovni kontrolni program v vseh SDK podružnicah v Jugoslaviji na IBM računalniških sistemih.

Poleg omenjene »trojke«, ki je postavila osnovni koncept, je sodelovalo še mnogo sodelavcev iz SDK in zunanjih organizacij. Na seznamu je navedenih le del avtorjev in ustvarjalcev. Zato poziv vsem, ki lahko dopolnijo seznam: ne oklevaj in dodaj manjkajoče udeležence kot komentar v okence na koncu te strani ali pa piši po e-pošti !

Avtorji kontrolnega programa TEZAURUS


Vsi avtorji so razvrščeni po priimkih.

  • Matjaž Čadež, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Wolfgang Jung, IBM ROECE, Wien
  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana

Avtorji programa za kontrolne konsignacije


  • Matjaž Čadež, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana
  • Dušan Marković, SDK, Ljubljana

Avtorji programa za obdelavo prometa


  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana
  • Matjaž Čadež, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Milena Koren, SDK, Ljubljana

Avtorji programov za dnevnik SDK, bank, izpiski


  • Matjaž Čadež, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana
  • Miroslav Pandurov, SDK, Novi Sad
  • Petar Petrović, SDKJ, Beograd

Avtorja jutranjega programa


  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana
  • Mihael Rijavec, SDK, Ljubljana

Ostale sodelavke in sodelavci


  • Fani Beroš, SDK, Split
  • Branko Bodakoš, SDK, Zagreb
  • Vinko Crnjac, SDK, Zagreb
  • Nevenka Cucić, SDKJ, Beograd
  • Zoran Dobrinić, SDKJ, Beograd
  • Miljenko Dražič, SDK, Zagreb
  • Vladimir Đurić, SDKJ, Beograd
  • Igor Fakin, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Vladimir Filipović, SDK, Novi Sad
  • Marjan Flajšman, SDK, Ljubljana
  • Miroslav Franković, SDK, Sarajevo
  • Anton Gangl, AMS, Graz
  • Jože Gričar, FOV, Kranj
  • Hristivoje Ilič, SDKJ, Beograd
  • Svetozar Ivanković, SDKJ, Beograd
  • Zlatko Jamnik, SDK, Ljubljana
  • Ljuba  Jukić, SDK, Beograd
  • Janko Kavčič, Intertrade IBM, Beograd
  • Majda Kisel, SDK, Ljubljana
  • Anamarija Kosanović, SDK, Pula
  • Slobodan Kosanović, SDK, Sarajevo
  • Slavoljub Kostadinović, SDK, Beograd
  • Mališa Lazić, SDKJ, Beograd
  • Romana Logar, SDK, Ljubljana
  • Dragoslav Lugomirski, Intertrade IBM, Beograd
  • Marko Macura, SDK, Ljubljana
  • Joca Miloševič, SDKJ, Beograd
  • Živan Mirkov, SDK, Novi Sad
  • Sonja Morokvašić , SDK, Beograd
  • Veronika Možina, SDK, Ljubljana
  • Snežana Paunovska, SDK, Skopje
  • Branko Pavličić, SDKJ, Beograd
  • Adi Rejec, SDK, Ljubljana
  • Walter Richter, IBM Avstrija, Wien
  • Janez Robič, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Luciano Sacco, FIAT, Italija
  • Niko Schlamberger, SDK, Ljubljana
  • Akos Schuch, IBM ROECE, Wien
  • Janez Senčar, SDK, Ljubljana
  • Časlav Spasić, SDK, Beograd
  • Olivera Srdić, SDKJ, Beograd
  • Dejan  Stančič, SDK, Ljubljana
  • Radovan Stojanović, SDKJ, Beograd
  • Vilko Sustič, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Antal Takač, SDK, Novi Sad
  • Amir Terzić, SDK, Sarajevo
  • Momčilo Tomčić, SDKJ, Beograd
  • Dubravko Tučkorić, SDK, Zagreb
  • Janko Vanič, SDK, Ljubljana
  • Blagoje Videnović, SDK, Beograd
  • Mile Zorić, SDK, Zrenjanin
  • Miran Žagar, Intertrade IBM, Ljubljana

Sodelavci pri izdelavi HIPO dokumentacije


  • Drago Borak, SDK, Zagreb
  • Matjaž Čadež, Intertrade IBM, Ljubljana
  • Melinda Djelmiš, Intertrade IBM, Beograd
  • Leopold Eke, SDK, Zagreb
  • Mirsad Hajro, SDK, Sarajevo
  • Biljana Ilić, SDK, Beograd
  • Bora Ivkov, SDK, Novi Sad
  • Aleksandar Jovanović, SDKJ, Beograd
  • Milena Koren, SDK, Ljubljana
  • Radoslav Milojević, SDKJ, Beograd
  • Ružica Movrin, SDK, Zagreb
  • Miroslav Pandurov, SDK, Novi Sad
  • Ljubica Paripović, SDK, Beograd
  • Petar Petrović, SDKJ, Beograd
  • Antica Radoš, SDK, Zagreb
  • Mihael Rijavec, SDK, Ljubljana
  • Andrej Senica, SDK, Ljubljana
  • Svetislav Simić, SDK, Novi Sad
  • Pšaja Šurjak, SDK, Zagreb
  • Zlatko Terzić, SDK, Zrenjanin
  • Mladen Trobec, SDK, Ljubljana
  • Svetlana Vukmirović, SDKJ, Beograd
  • Angel Zafirovski, SDK, Skopje


      (c) CopyLeft in Right, slovar





      Vsako navajanje, kopiranje ali kakšna druga uporaba objavljenega gradiva delno ali v celoti in ne glede na obliko ali medij je dovoljena pod pogojem, da je vedno naveden vir oziroma URL originalnega zapisa.




      Če se v kakšnem prispevku uporabljajo izrazi, ki se nanašajo na osebo ali osebe in so napisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. Vsi prispevki so zapisani v moški slovnični obliki.



      Vsak prispevek ima nad naslovom datum. Vsak tak datum nima nobene povezave z datumom in samo vsebino, ki je opisana v prispevku. Datum nad naslovom služi zgolj za vsebinsko združevanje posameznih prispevkov.

      Dejanski datum je lahko zapisan na začetku, koncu ali pa v samem prispevku. 





      Tuje besede in kratice - slovar







      BINARNI KLJUČ MATIČNE DATOTEKE
      S pretvorbo ali kompresijo ključa za MATIČNO datoteko s 13 na 4 mesta v binarno obliko zapisa.
      BOOKNAME
      Poljubno ime izvirnega (source) programskega dela, modula ali rutine. Ime je lahko dolgo do 8 znakov.
      CIL
      Core Image Library - vsebuje izvršljive programe (EXE).
      COMMON
      Sestavni del ROOT programa je tudi posebno COMMON področje. Tu so bili podatki, ki so bili skupni za overlaye in preko tega področja so različni overlayi programsko komunicirali med seboj.
      DAM
      Direct Access Method - je način pristopa in obdelave in ne način organizacije. Podatki so zapisani na diskih. Uporabniški program je moral poskrbeti za ustrezen ključ pri direktnem čitanju. Osnovni rutini za tak pristop sta READ (čitaj) in WRITE (piši), kar pomeni, da je bila možno zaporedno kakor direktno obdelovati podatke. 
      DAMZZZZZ
      Modul izdelan v SDK, ki je podobno kot IBM IOCS le en za vse datoteke v bazi podatkov. Kako naj deluje DAMZZZZZ se določi s pomočjo DAFCB (Direct Access File Control Block) za vsako datoteko posebej. Delovanje tega modula je neodvisen od tipa diska, ki so se uporabljali v SDK.
      EBCDIC
      Extended Binary Coded Decimal Interchange Code - je 8 biten način kodiranja na IBM mainframe (veliki sistemi).
      EPD
      Elektronski prenos denarja.
      HIERARHIČNI
      Hierarhični spomin je sestavljen iz več nivojev shranjevanja podatkov na enotah z različno hitrimi pristopi. Relativno počasni diski in posledično premajhne hitrosti pri čitanju-pisanju, je bilo treba del zunanjega spomina s podatki prenesti v glavni spomin računalnika. Ali drugače, glavni spomin CPU obravnavati kot zunanji saj je pristop do podatkov v spominu bistveno hitrejši.
      HIPO
      Hierarchical Input Process Output – način sistemske analize in nečin pisanja dokumentacije.
      HITROST
      Primerjava hitrosti direktnega pristopa do podatkom med DAM in ISAM je v korist DAM, saj je potreboval dva premika bralno-pisalnih glav po disku, ISAM pa tri premike, kar je v praksi pomenilo vsaj 30% hitrejši direktni pristop do naključnih podatkov po disku.
      ISAM
      Index Sequential Access Method - je način zapisa in obdelave podatkov. Operacijski sistem je na osnovi uporabnikovih informacij zgradil datoteko s podatki in ločeno ključe za pristop do teh podatkov. Osnovni rutini za direktni pristop sta READ in WRITE, za zaporedno pa GET in PUT.
      JCL
      Job Control Language – IBM način za uporabnike sistema kako ukazovati in vplivati na delovanja računalnika.
      JUTRANJI
      Program je vzdrževal in ažuriral vse podatke o uporabniku v datoteki REGISTER in dodajal nove uporabnike v vse ustrezne datoteke.
      KONTROLNI
      Program TEZAURUS je vzdrževal in ažuriral vse finančne podatke in kazalce do drugih datotek.
      LINC
      Logic and Information Network Compiler – jezik 4 generacije na Unisys računalniških sistemih.
      MAINT
      Librarian Maintenance – IBM program za vzdrževanje sistemskih knjižnic.
      MATIČNA
      Matična datoteka vsebuje finančne podatke za vsak odprti račun v določeni SDK podružnici. Poleg tega pa je to edina datoteka, ki kontrolira pravilnosti vsakega ključa v obdelavi plačilnega prometa.
      NIČELNI
      Ničelni slog je prvi zapis v PROMETNI datoteki. Izgled sloga na disku je enak izgledu sloga v spominu.
      NIVO 1.
      Najnižji nivo  so programi IBM operacijskega sistema, običajno IOCS moduli, kjer se za pristop do TEZAURUS organizacije datotek uporablja le en, skupen modul IJIFZZHZ.
      NIVO 2.
      Naslednji nivo v hierarhiji je modul DAMZZZZZ, izdelan v SDK, ki je podobno kot IBM IOCS le en za vse datoteke v bazi podatkov. Preostale pomožne datoteke niso prikazane na sliki. Kako naj deluje DAMZZZZZ se določi s pomočjo DAFCB (Direct Access File Control Block) za vsako datoteko posebej. Delovanje tega modula je neodvisen od tipa diska, ki so se uporabljali v SDK. IBM IOCS moduli, DAMZZZZZ in IJIFZZHZ so standardni za vse datoteke. Njihova funkcija je, da lahko direktno pristopijo do vsakega fizično zapisanega sloga na disku in so neodvisni od logičnih podatkov.
      NIVO 3.
      Naslednji višji nivo se deli na module, ki so ozko vezani na podatke v posameznih datotekah, to je, da mora imeti vsaka svoj modul za pristop. Ti moduli predajajo ustrezne zahteve DAMZZZZZ in IBM IOCS. Ko dobijo podatke jih ustrezno prilagodijo (razširijo, ustrezno premaknejo polja ipd.) Standardnim slogom ustrezne datoteke. V vsaki datoteki je več vrst slogov zato je izredno pomembno, da vrnejo ustrezne podatke.
      NIVO 4.
      Moduli v 3. Skupini so hkrati tudi pomožni moduli za skupinske operacije, ki jih zahtevajo najvišji moduli. Za skupinske operacije je bilo narejenih več pristopnih modulov.
      OVERLAY
      Tehnika omogoča, da se le en del programa stalno nahaja v glavnem spominu. Ta del programa se imenuje root (koren, jedro, osnova) in je v spominu do konca ali eoj (end of job) izvajanja programa. Root program je v bistvu le nekak dispečer, ki polni v spomin določene preostale dele programa, imenovane overlay, ki nato opravijo določeno nalogo. Ko posamezni overlay opravi svojo nalogo, se kontrola vrne v root.
      PCF
      Program Control File - so drugi logični segment v datoteki PROMET (prvi logični segment predstavlja »ničelni slog«). Skupaj jih je 999, vsak dolžine 64 bajtov, enake dolžine kot »ničelni slog« ali kot vsak posamezen slog podatkov.
      PROMET
      Datoteka PROMET je bila organizirana na TEZAURUS DAM način. Slogi dolžine 64 bajtov so bili blokirani v bloke po 3.520 bajtov, kar pomeni, da je v enem bloku bilo 55 slogov. Na IBM diskih tipa 2314 sta bila na stezo zapisana dva bloka, na IBM diskih tipa 3330 pa po trije bloki. Sami bloki so bili razmeroma veliki in je zato bilo zaporedno čitanje zelo kratkotrajno. Datoteka je bilo logično razdeljena na tri dele.
      PROMETNA
      Datoteka z vsemi dnevnimi transakcijami (virmani, čeki, položnice in ostali inštrumenti v plačilnem prometu).
      RAČUN-NAMEN-PARTIJA
      Ključ za pristop MATIČNE datoteke je račun-namen/občina-partija, ki je zahteval posebno pristopno metodo.
      REGISTER
      RUDS (Register Uporabnikov Družbenih Sredstev) - s podatki o uporabniku, bankah, sedežih SDK, občinah, dejavnostih in druge posebnosti, ki so bile pomembne za SDK.
      SAM
      Sequential Access Method (sekvenčne ali zaporedne pristopne metode) - za vse serijske datoteke in vhodno-izhodne enote (hardware) npr. Čitalec (bralnik) kartic, magnetni trak, tiskalnik in tudi diske, ko se je do njih pristopalo sekvencialno. Osnovni rutini za tak pristop sta GET (čitaj) in PUT (piši).
      SSERV
      Source Statement Library Service – IBM sistemski program za vzdrževanje SSL knjižnic.
      SSL
      Source Statement Library – posebno področje IBM organizacije za shranjevanje izvirnih programov.
      TRANSAKCIJA
      Prometni slogi ali transakcije so tretji logični segment v datoteki PROMET. Tu so zapisani vsi nalogi posameznih uporabnikov, ki tisti dan sodelujejo v plačilnem prometu. Vsak slog dobi svojo zaporedno številko v času vhodne kontrole in jo obdrži skozi vse postopke obdelave. Podobno kot velja za NIČELNI in PCF slog, tudi prometni slog nima nikjer v datoteki zapisane svoje številke. Položaj vsakega sloga pomeni tudi njegovo številko. Prvi prometni slog ima številko 1, ki pa ima dejansko številko 1.001. Pred njim je 999 PCF slogov in pred njimi še NIČELNI slog, ki je v datoteki prvi. Drugi prometni slog dobi številko 2 in položaj na disku 1.002 in tako dalje.
      UPSI
      User Program Switch Indicator – dodaten način komuniciranja uporabnikovega programa s pomočjo UPSI kartice.
      UUA
      Unisys Users Assoiation – srečanja uporabnikov Unisys računalniške opreme, prej računalniki Burroughs in Sperry.
      VSAM
      Virtual Storage Access Method - je način pristopa do podatkov na diskih na zaporeden ali direkten način. Poleg vseh značilnosti zgoraj opisanih vrst pa ima boljši učinek, integriteto in varnost, izboljšano organizacijo in enostavno uporabo. Edina »slaba« lastnost je večja poraba glavnega računalnikovega spomina.