V TK prenos so vključene že vse gorenjske ekspoziture

27. maja 1984 se je podružnica Kranj vključila v telekomunikacijski prenos sredstev in podatkov s podružnicama Ljubljana in Maribor, 28. maja pa še s podružnico Celje. Po TK zvezah prenašamo le sredstva in podatke iz obrazcev za brezgotovinska - virmanska izplačila. V TK prenos so sedaj vključene podružnica Kranj z vsemi ekspoziturami: Škofja Loka ( najmočnejša ekspozitura), Tržič, Jesenice in Radovljica.

Kdaj se bo podružnica vključila v TK prenos, smo okvirno vsi vedeli, t.j. 10 dni po inštalaciji vsega potrebnega programja na računalniku IBM 4341. Toda bližal se je že mesec junij, čas dopustov. Slišali smo tudi, da v SDKJ pripravljajo novo programje za nas na S1, ki je boljše od obstoječega. Tako smo v mislih prestavili rok za vključitev v TK prenos v obdobje po letnih dopustih. Rok 27. maj, za katerega smo zvedeli 18. maja (še ne 100%), je bil kar nekakšen majhen šok, a Gorenjci se ne damo. Po sestanku, 20. maja, v centrali v Ljubljani je bil rok dokončno potrjen in določeni so bili strokovni sodelavci iz SDKJ za 27. maj.

V ponedeljek, 25. maja smo s pomočjo sodelavcev iz podružnice Ljubljana, obdelali na področju plačilnega prometa vse okvirne zahteve po posameznih odsekih oziroma oddelkih (v popoldanskih urah smo izvedli tudi prvi poskusni vnos podatkov). Poleg tega je bil na ta dan organiziran sestanek s predstavniki interne kontrole, kjer je bil poudarjen terminski plan. Sestanek je vodila pomočnica generalnega direktorja za plačilni promet.

Strokovni posvet je bil zelo koristen, saj nam je osvežil stvari, ki smo jih prebrali v Glasniku, v navodilih za TK prenos, in ki smo jih tudi praktično videli v mesecu decembru v podružnici Maribor. Slišali smo tudi marsikaj novega in opozjeni smo bili na probleme, ki bodo morda nastali. Črv skrbi se je vedno bolj zajedal, predvsem zato, ker smo vedno poslušali le teorijo, za praktični poskus pa ni bilo več časa.

27. maj je bil tu. Pomagali so nam strokovni sodelavci iz SDKJ, iz SERC-a Ljubljana in iz podružnice Ljubljana. Prejem dokumentacije iz interne kontrole, priprava dokumentov, vnos, sistemska kontrola in potem prvi prenos sredstev in podatkov ter kasneje prvi prejem, so potekali brez večjih težav, seveda bolj počasi, ker smo se vsi skupaj učili. Najtežje smo potem čakali zaključek obdelave TK prenosa in liste za sortirnico, da smo praktično izvedli nov postopek vizualne kontrole in pa tudi novo sortiranje. Prvi dan TK prenosa sredstev in podatkov se je uspešno končal, vse je bilo narejeno tako, kot zahtevajo pravila in to zato, ker so vsi delavci plačilnega prometa zavzeto in z zanimanjem sodelovali v celotnem procesu dela.

Delo sedaj po prvih začetnih težavah teče nemoteno, probleme pa skupaj s sodelavci sprotno rešujemo.

1987 avgust

Anekdota

V ozračju velikih pričakovanj, ki so se vzbudila v Sloveniji ob slikovitih opisih informacijskih sistemov in njihovih zmogljivosti, je bil direktor SERCa[1] obveščen, da želi neko veliko združenje priključiti na naš računalniški sistem svoje ekrane, da bi brez čakanja dobili vse potrebne tabele, preglede in indikatorje s področja gospodarjenja uporabnikov družbenih sredstev.

Direktor SERC je željo takole komentiral:

»Ljudje imajo danes o informacijskih sistemih tako predstavo kot včasih otroci o tem, kako izgledajo Nebesa«.

Maj 1981.

---

[1] SERC – Skupni elektronski računski center centrale in podružnice Ljubljana

Pevski zbor

Vsega hudega je vedno prej ali slej konec in tudi v podružnici Ljubljana smo zajadrali v mirnejše vode. Ne vem več točno, kdaj smo se dogovorili, da spravimo skupaj pevski zbor. Ker smo imeli dovolj deklet iz plačilnega prometa, pa tudi fantov iz družbenega računovodstva ni manjkalo, smo spravili skupaj kar mešani pevski zbor. Iz notnega arhiva Akademskega pevskega zbora sem izbral lažje in primerno gradivo, in smo začeli z vajami. Spominjam se , da sem imel največ skrbi z navdušenci, ki so na vsak način hoteli biti zraven, pa žal niso imeli posluha. Zbor smo registrirali pri občinski kulturno umetniški organizaciji, žal ne vem več uradnega imena, tako da so nas celo vabili na občinske nastope in tekmovanja. Pri naših vodstvenih delavcih se nismo ravno  preveč izpostavljali.

No pa je takrat SDK, kot državna ustanova praznovala nekakšno obletnico. Katero, ne vem. In so povabili tudi naš zborček, da sodeluje. Proslava je bila na Bledu, na prostem. Organizatorji so dali narediti lesen oder s pravimi stopničkami za pevce, mi smo pripravili nekaj pesmi, pa smo šli. Na proslavi so bili res imenitni gostje. Najbolj se spominjam tovariša generalnega direktorja SDK Jugoslavije.

Prišel je naš čas. Za odrom sem postrojil pevce, kot sem bil vajen pri APZ in prikorakali smo na oder. Po predstavitvi zbora dam intonacijo za prvo pesem in zamahnem.

Tišina. Zbor je popolnoma otrpnil.

Dam intonacijo drugič, zamahnem, spet nič.

Vedel sem, da spored pevci dobro obvladajo. Takrat sem odreagiral res spontano in kot se je izkazalo, pravilno. Pokazal sem zboru, naj gre z odra. Odkorakali so kot vojaki, pravilno. Za odrom pa sem jih usmeril spet nazaj, gor pred publiko. Šli so kot začarani, brez ugovora. Ko so tako stali spet pred poslušalci, ki so nas seveda  pridno spodbujali in ploskali, sem dal spet intonacijo in zbor je zapel kot slavčki.

Pare so odveč

Najprej se je zaskočilo v plačilnem prometu, potem še pri obračunu osebnih dohodkov za delovne skupnosti. Polja za vpis zneskov v datotekah  na računalniških magnetnih medijih, kjer se knjiži dnevni in kumulativni promet, so že prekratka. Zato moramo odpirati posebne navidezne partije, da lahko knjižimo dosežen promet. Problem se je pojavil najprej pri večjih podružnicah, sedaj pa se je razširil tudi na manjše. Položaj je kritičen, ker kaj lahko pride do napak ali celo zlorabe.

Podoben primer opazujemo pri sistemih za obračun osebnih dohodkov za delovne skupnosti  službe. Polja za vpis bruto zneskov so že prekratka in se je treba prav tako zatekati k zasilnim rešitvam 50 % inflacija je opravila svoje, zato se bo treba pojavu prilagoditi. Pričakujemo, da bo nov paket programov, ki bo spremljal novo tehnologijo dela v plačilnem prometu, vse navedene pomanjkljivosti učinkovito odpravil.

1 + 1 = 2

Strokovna eleganca

Bolj za šalo kot zares, toda, kaj pa če je vse skupaj res?


Vsakemu tehničnemu izobražencu, torej inženirju, je splošno znano seštevanje dveh realnih števil:

To pravilo je napisano v neverjetno enostavni obliki, razumljivo celo učencem 2. razreda osnovne šole. Brez dvoma pa zgoraj napisani enačbi manjka domišljije, da o stilu ne izgubljamo besed.

Iz osnov matematike je znano

oziroma

Vsem je tudi znan zapis

Iz vsega povedanega sledi, da enostavno enačbo

lahko zapišemo bolj strokovno takole
 

Gornja oblika enačbe se zelo približuje znanstvenemu zapisu.

Splošno znano je

ter da je

iz česar izhaja

To enostavno enačbo pa lahko zapišemo v mnogo bolj pregledni obliki

Če upoštevamo, da je

in dejstvo, da je inverzna matrika transformirane matrike enaka transformirani matriki inverzne matrike, vse seveda ob predpostavki enodimenzionalnega prostora, potem dobimo naslednjo poenostavitev v vektorski obliki  

Če sedaj poenostavljeno odvisnosti seštejemo

in

dobimo

Ko uporabimo poenostavitve iz enačbe

končno dobimo zelo pregledno, elegantno in vsem razumljivo enačbo

Vsak dvom odpade, saj je gornja enačba absolutno bolj profesionalna in strokovna od prvotne »kmečke« oblike 

Za pravilno razumevanje:

Zgornji prikaz je narejen za naše prijatelje in diplomante Univerze v Kumrovcu in FSNP oziroma naslednice FDV v Ljubljani, odvetnike, tudi za ekonomiste, filozofe, ključavničarje, šivilje, bolniške bratce itd., v upanju, da spoznajo, da lahko tudi tehnični izobraženci zakomplicirajo vsako še tako enostavno zadevo.

 

Istorija TK platnog prometa

 

Kada sam se pocetkom 1983. godine zaposlio u SDK, vec je postojao rudimentarni TK prenos naloga platnog prometa. U pogonu je bio, naime off-line citac siroke magnetne trake, povezan sa modemom brzine 600 bita po sekundi i komutiranom linijom, preko kojeg su se prenosili nalozi za Beograd, i to do najvise dva puta dnevno. Filijalala SDK u Novom Sadu bila je opremljena sa dva IBM racunara. Obradni racunar bio je IBM 4341 iz serije S/370, a racunar za pozadinski unos bio je iz serije S/1. Oni nisu bili on-line povezani, nego su se podaci prenosili pomocu magnetne trake. Ta konfiguracija zadrzala se sve do 1991. godine, kada su IBM racunari zamenjeni UNiSYS racunarima.

Izrada modula za TK platni promet u Novom Sadu je pocela u jesen 1984. godine. U to vreme se u Novom Sadu bar jednom (a mozda i vise puta) sastala grupa za izradu koncepta prenosa naloga platnog prometa TK putem. Grupu su cinili radnici iz Novog Sada, Zagreba, Sarajeva, Beograda, Ljubljane i Skopja. Koncept je predvidao da se koristi IBM sistemski softver VTAM i NCP, sto je znacilo nabavku komunikacionih kontrolera, prelazak na novu verziju VSE operativnog sistema i harversko prosirenje racunara.

Koncept je zatim predvidao i da se ne pise nova VTAM aplikacija, nego da se koristi IBM FTP softver, koji je omogucavao prilagodenje potrebama pomocu »user exit« aplikacije. Udaljeno pokretanje FTP programa preko POWER modula operativnog sistema, komunikacija sa TKKONT programom za formiranje, knjizenje i stampanje naloga platnog prometa i sinhronizacija prenosa poverena je posebnom programu koji je nazvan RJEPREN. Koncept je predvidao i to da pomenuti programi podatke razmenjuju pomocu fajlova. Za izradu FTP user exit-a i RJEPREN programa zaduzena je Filijala Novi Sad. FTP user exit je bio napisam u asembleru, a RJEPREN u PL/I jeziku.

Posto nisu sve filijale mogle imati fizicu vezu sa svim ostalima, vazan element koncepta je bila i podela SDK filijala na aktivne, tranzitne i glavne cvorove, prema ulozi u buducoj racunarsko-komunikacionoj mrezi SDK. Ta podela je definisala ko ce sa kim imati direktnu (iznajmljenu ili komutiranu) vezu. Tako je definisana tabele rutiranja, koja je uzimala u obzir topologiju mreze. Aktivni cvorovi imali su samo jednu vezu prema nadredenom tranzitnom ili glavnom cvoru. Tranzitni cvorovi mogli su imati vise veza, jednu prema nadredenom glavnom cvoru, ostale prema podredenim aktivnim cvorovima. Glavni cvorovi nisu imali nadredene cvorove, a mogli su imati vise veza prema drugim glavnim cvorovima, kao i veze prema podredenim aktivnim i tranzitnim cvorovima.

U toku 1985. godine u Novom sadu vise puta je boravila i grupa za izradu TKKONT programa. Grupa za komunikacije je u Radovljici i Beogradu odslusala nekoliko kurseva o VTAM i NCP komunikacionom softveru. U to vreme je u Novi Sad stigao 3705 komunikacioni kontroler, zakupljene su od PTT cetvorozicne iznajmljene linije izmedu N. Sada, Zagreba i Sarajeva. U leto 1985. je cela ekipa boravila u Sarajevu, gde je instaliran RJEPREN i TKKONT. U jesen 1985. godine, za vreme zagrebackog Intebiro sajma, u Osijeku i sledeceg dana u Zagrebu instalisali RJEPREN. Tako je uspostvljen testni trougao Novi Sad - Zagreb - Sarajevo.

Tacno kada i gde je operativno krenuo TK platni promet - ne secam se. To se desilo najverovatnije tokom 1986. a mozda i tokom 1987. godine. Znam da je bilo puno preambicioznih termina i puno odlaganja. Proces prelaska je, pored instalisanja hardverskih, softverskih i komunikacionih komponenti, obuhvatao obuku osoblja, operatera na terminalima pozadinskog racunara za unos (»busaca«), kontrolora, klasera, operatera na sistemu.

Prelazak na TK platni promet paralelno se odigravao i u SDK filijalama koje su bile opremljene NCR i Burroughs (kasnije UNISYS) racunarima. U filijali Zrenjanin prelazak je bio u julu mesecu 1988. godine (najverovatnije), bilo je jako vruce. Posle smo izracunali, da smo 36 sati bili budni.

Filijale su ukljucivane u TK platni promet u sve vecem broju. Ne znam da li je tacan podatak, ali kao da je jednog trenutka u mrezi bilo 24 IBM racunara. Ova mreza je u pet cvorova bila povezana sa ne-IBM racunarima: u saveznom centru SDK Jugoslavije u Pop Lukinoj ulici u Beogradu (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Srbiji i Crnoj Gori), u Novom Sadu (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Vojvodini), u Ljubljani (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Sloveniji), u Sarajevu (prema NCR racunarima u Bosni i Hercegovini) i u Skopju (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Makedoniji). Ovi prelazi su bili problematicni, jer su odvijali off-line, pomocu magnetske trake.

U Novom Sadu je izgradjena mala sistem sala sa Burroughs racunarom koji je bio tranzitni cvor za sve vojvodjanske SDK filijale, osim Zrenjanina. Ne znam tacno koliko ih je bilo, mozda 12 ili 14.

Sve veze iz Novog Sada bile su komutirane telefonske linije, preko bakarnih parica, osim veze sa SDK Jugoslavije u Beogradu, koja je bila iznajmljena. Nalozi platnog prometa slali su se NE kontinualno, nego nekoliko puta dnevno, u takozvanim presecima. Moglo je da bude do devet dnevnih preseka, u operativnom radu bilo ih je prosecno pet. Bilo bi lepo znati prosecan broj naloga koji su dnevno prenosili. Na taj podatak tada jednostavno nisam obracao paznju.

Krajem osamdesetih PTT je konacno ponudio JUPAK mrezu, javnu paketsku mrezu za prenos podataka po X.25 standardu. Tim povodom su strucnjaci iz Instituta Mihailo Pupin iz Beograda odrzali nekoliku kurseva u novootvorenom skolskom centru SDK na Cetinju u Crnoj Gori. IBM racunari u SDK preko JUPAK-a do mog odlaska iz SDK nikada nisu komunicirali. Sistemski softver za X.25 bio je skup i raspoloziv jedinu za VM operativni sistem.

RJEPREN se u to vreme koristio kao transportni servis ne samo za platni promet, nego i za druge poslove. Jedna od prvih pratecih aplikacija platnog prometa iz te grupe bilo je pracenje likvidnosti banaka.

U martu 1990. godine, u Novom Sadu je oformljena nova grupa programera za platni promet na IBM racunaru. Paralelno smo sa kolegom iz Sarajeva nastavili intenzivan rad na zameni IBM FTP programa i povezivanju RJEPREN programa sa CICS-om, kao i na povecanju broja preseka i njihovom automatskom slanju na osnovu odredenih kriterijuma (vreme, broj nagomilanih bajtova, ...). Taj posao je, na zalost, ostao na nivo ekperimenata i istrazivanja, nikada nije dovsen i nije usao u ekploataciju.

Kada je obradni IBM racunar u Begradu zamenjen sa UNISYS racunarima u novotvorenim gradskim filijalama i osnovan TK centar u filijali Vozdovac, bilo je jasno da ce i racunari u Novom Sadu i Zrenjaninu ubrzo biti zamenjeni. Zemlja se raspala, 50 SDK filijala u Srbiji bilo je vec opremljeno UNISYS racunarima, ostale su samo dve IBM filijale.

U junu 1991. godine je instalisan novi dvostruki A6 UNISYS u Novom Sadu i tada su se uloge IBM i UNISYS racunara obrnule. UNiSYS racunar je od tranzitnog cvora postao glavni i povezan je preko JUPAK-a na TK centar na Konjarniku. IBM racunar je od glavnog postao tranzitni cvor, ukinuta je veza sa SDK Jugoslavije, a ostala je veza sa Zrenjaninom. Isti prelaz je bio septembra 1991. godine i u Skopju.

Tacno kada je IBM racunar u Novom Sadu demontiran, ne secam se. Najverovatnije je bilo u leto ili jesen 1992. godine. Poslednji operaterske poruke bile su pune tuge. Vec se tada znalo da ce racunar da kupi Vojvodanska banka, pa je operater na sistemu upisala na naslovnu stranu male knjizice koja se nalazila u pregradici nize od slova IBM konzolne tastature reci BLAGO VAMA.

Pored niza subjektivnih, postoje dva objektivna razloga, zasto je osoblje u Novom Sadu sa velikom odbojnoscu prihvatilo UNISYS racunar: model A6 bio je premalih kapaciteta za sve poslove Filijale Novi Sad, a aplikacije (pogotovo pratece, koje nisu bile vezane za platni promet) bile su osetno slabijeg kvaliteta.

Pobratenje Ljubljana - Zagreb

DELAVCI
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI
SKUPNEGA ELEKTRONSKEGA RAČUNSKEGA CENTRA LJUBLJANA

IN

SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI HRVATSKI
CENTRA ZA AOP ZAGREB

V ZVEZI Z DOLGOTRAJNIM PRIJATELJSTVOM IN SODELOVANJEM, DA BI SKUPNO
RAZVIJALI BRATSTVO IN ENOTNOST IN SAMOUPRAVNE ODNOSE
V SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, OMOGOČILI IZMENJAVO IZKUŠENJ
S PODROČJA STROKOVNEGA DELA, IZOBRAZBE, KULTURE, ŠPORTA
IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELA IN DELOVANJA TER OSTALIH PODROČIJ
DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA DELAVCEV - SPREJEMAJO

DOGOVOR

O SKLENITVI TRAJNEGA PRIJATELJSTVA MED
SLUŽBO DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR SLOVENIJE
SKUPNI ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER LJUBLJANA

IN

SLUŽBO DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR HRVATSKE
CENTRA ZA AOP ZAGREB

S KATERIM SE DELAVCI OBVEZUJEJO, DA BODO UTRJEVALI PRIJATELJSKE, TRAJNE
IN NEPOSREDNE VEZI DELAVCEV IZ VSEH PODROČIJ STROKOVNEGA DELA
DRUZBENOPOLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLUŽBI, PO POTI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, ZARADI DOSEGANJA CILJEV
SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA

NA OTOČCU, 21. NOVEMBRA 1979

ZA IZVRSNI ODBOR
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
SDK CENTRA ZA AOP ZAGREB
PREDSEDNIK

ZA IZVRSNI ODBOR
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
SDK SKUPNEGA ELEKTRONSKEGA
RACUNSKEGA CENTRA LJUBLJANA
PREDSEDNIK