En dan za tri leta

Že v prvi polovici prihodnjega leta naj bi SDK obdelala plačilne naloge v nekaj minutah.

Slovenski finančniki že lep čas govorijo o nujnosti preoblikovanja Službe družbenega knjigovodstva, vendar konkretnih predlogov v javnosti doslej še niso predstavili. Še največ je na tem področju naredila služba sama, ki je o svojem preoblikovanju in o tem, kakšna bo njena vloga v prihodnosti. začela razmišljati že pred letom in pol. Pripravili so tudi že nekaj projektov, ki pa še nimajo širše podpore. Proces preoblikovanja službe naj bi tekel večplastno. Na eni strani naj bi posodobili sistem plačilnega prometa, ki naj bi ga opravljala samostojna ustanova. Bila bi naslednica tistega dela SDK. ki se tudi zdaj ukvarja s plačilnim prometom pravnih oseb. Davčno službo naj bi v Sloveniji končno poenotili. in sicer tako, da bi se davčni del Službe družbenega knjigovodstva priključil upravi za javne prihodke. Iz preostalih delov službe naj bi oblikovali center za boniteto in statistiko ter center za komercialno in javno revizijo oziroma računsko sodišče.

Med najzanimivejšimi projekti preoblikovanja SDK je, sodeč po polemikah, kdo ga bo opravljal v prihodnosti. notranji plačilni promet med pravnimi osebami. Apetiti zainteresiranih so povsem razumljivi, saj je to daleč najbolj donosen del službe (da o možnostih oplojevanja kapitala, četudi le dvo- do tro-dnevnem, v primeru, da bi ga opravljale banke. niti ne govorimo). Da je to najdonosnejši del službe, pravim zato. ker se s provizijami, ki jih SDK zaračuna za svojo storitev v veliki meri financirajo tudi preostale službe SDK, interni nadzor, inšpekcija, revizija, informacije in statistika. In ker bodo po preoblikovanju SDK omenjeni deli službe imeli svoje vire financiranja, se bodo znižali tudi stroški plačilnega prometa in s tem tudi višina provizij.

SEDANJOST

SDK poleg centrale v Ljubljani sestavlja 14 podružnic in 47 ekspozitur, ki so razporejene po vseh večjih slovenskih mestih. V službi je zaposlenih nekaj več kot 2800 delavcev, pri plačilnem prometu pa jih dela okoli 1400. Vsak dan opravijo približno 300.000 transakcij, ob konicah pa tudi pol milijona. Lani so obdelali 110 milijonov plačilnih nalogov, kar je nekaj več kot leto prej. Približno 80 odstotkov plačilnega prometa poteka med pravnimi osebami znotraj posamezne enote SDK in le 20 odstotkov med različnimi enotami. Vendar pa dosega vrednost plačilnega prometa med slednjimi 40 odstotkov celotne vrednosti obdelanih plačilnih nalogov.

Plačilne naloge pravnih oseb, ki so v različnih organizacijskih enotah SDK, služba pošilja na štiri načine. Prvi omogoča prenos podatkov iz nalogov brez pošiljanja dokumentov (v službi ga imenujejo TK 1). Podatke oddajajo prek računalniških omrežij, dolžnik in upnik si namen in vsebino nakazila sporočata z numeričnim označevanjem in sklicevanjem na številko. Na tak način SDK opravi 37.3 odstotka plačilnega prometa med različnimi enotami. Drugi način je podoben prvemu, le da elektronskemu prenosu sledi še pošiljanje dokumentov (tak način pošiljanja plačilnih nalogov imenujejo TK 4), z njim pa opravijo 41,6 odstotka plačilnega prometa. Tretji način opravljanja plačilnega prometa je klasično pošiljanje nalogov (dokumentov) po pošti. Tak plačilni promet poteka predvsem med fizičnimi in pravnimi osebami in predstavlja 21,1 odstotka celotnega prometa med posameznimi enotami SDK. Plačilne naloge z oznako nujno pa je moč nakazati tudi telefonsko ali teleprintersko.

V TREH LETIH

Trenutno SDK za obdelavo plačilnih nalogov v povprečju potrebuje en dan. V primerjavi z razvitimi zahodnimi državami je to dvakrat do trikrat hitreje. Primerjava z nekdanjimi vzhodnoevropski državami nima prave vrednosti, saj si tam za obdelavo plačilnega naloga »vzamejo« tudi dva meseca.


Že v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi SDK ob pomoči posodobljenega računalniškega omrežja plačilne naloge obdelala v nekaj minutah. Vendar le, če bodo pravilno izpolnjeni, če bodo pravne osebe imele dovoljenje banke, ko bodo opravljale velike transakcije, in seveda, če bodo zanje imele pokritje. Prve simulacije posodobljenega plačilnega prometa naj bi bile uporabnikom na voljo konec prvega četrtletja prihodnjega leta, od konca leta 1994 pa naj bi delovala oba sistema, klasični in računalniški, je na nedavni predstavitvi projekta za posodobitev plačilnega prometa povedal Stanislav Brodnjak, pomočnik generalne direktorice SDK. Posodabljanje plačilnega prometa naj bi po njegovih besedah končali v treh letih. Celotna naložba naj bi stala deset milijonov ekujev, sredstva zanjo pa naj bi v celoti zagotovila Služba družbenega knjigovodstva.

CILJI

Osnovni cilj posodabljanja plačilnega sistema je pripraviti temelje. ki bodo ohranili vse doslej znane dobre lastnosti sistema, in sprejeti dobre rešitve. ki jih poznajo v svetu. Da smo kljub socializmu razvili učinkovit in hiter plačilni sistem, nam namreč priznavajo tudi številni tuji strokovnjaki, je povedal pomočnik generalne direktorice.

Z ustrezno računalniško tehnologijo naj bi bila med bankami in velikimi pravnimi osebami zagotovljena povezava (on-line), ki bi med drugim Banki Slovenije omogočala nenehen vpogled v vse faze dogajanj v plačilnem prometu. Sistem plačilnega prometa, ki ga pripravlja Služba družbenega knjigovodstva, temelji na načelu bruto poravnav v realnem času. To pomeni, da bo vsaka transakcija obdelana in poravnana v realnem času in ne več kot doslej v paketu. Vendar pa bo morala zato služba bankam zagotoviti vpogled v nameravane. zlasti velike transakcije njihovih komitentov.

PREDNOSTI

V SDK menijo, da je zaradi drage infrastrukture plačilni promet ekonomsko racionalno opravljati v eni ustanovi. Ne nazadnje tudi zato, ker je slovenski monetarni prostor majhen in ker ga je mogoče komunikacijsko in računalniško dobro povezati. Pravilnost njihovega razmišljanja naj bi ne nazadnje dokazovalo tudi spoznanje bank V državah Evropske skupnosti. Medsebojno konkuriranje pri informacijskih sistemih naj bi po njihovih ugotovitvah prinašalo manj koristi v primerjavi z enotnim tehnološkim razvojem skupne infrastrukture za plačilni promet. In tudi zato si SDK prizadeva, da bi plačilni promet pravnih oseb še naprej opravljala ena ustanova. Ustanova, ki se je po njihovem mnenju že dokazala.


1993 maj

In memoriam

Franc Vrabec

V začetku decembra 1986 je v Ljubljani umrl upokojeni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnice Ljubljana Franc VRABEC.

Njegova življenjska pot se je začela 21. januarja 1921 v Mokronogu v kmečki družini.

Kmalu po končani šoli se je zaposlil v domačem kraju kot usnjarski delavec, saj doma kos kruha ni bil dovolj velik za vse. V prelomnem letu 1941 je mladi proletarec vedel, kje je njegovo mesto. Kmalu po okupaciji domovine se je vključil v vrste OF, raznašal je literaturo, bil v stiku s partizanskimi skupinami v okolici Mokronoga, zbiral za njih orožje, municijo in hrano ter jih obveščal o gibanju okupatorju. Novembra istega leta je bil sprejet v KP. Že januarja 1942 je bil zaradi izdaje aretiran. Njegova pot zapornika v italijanskih zaporih od Ljubljane preko Kopra, Trsta in Benetk do Vicenze je trajala vse do marca 1944.

Po vrnitvi v Ljubljano se je takoj povezal z OF, 10. septembra 1944 pa je odšel v partizane, najprej v četo I. bataljona SNOB »Ivana Gradnika«. Kmalu je postal politdelegat in nato politkomisar. Po osvoboditvi je ostal še nekaj časa v JLA, do demobilizacije konec januarja 1947.

Narodnoosvobodilni borbi in izgonu okupatorja je sledil čas izgradnje porušene domovine. Tako je bil tov. Vrabec na svojo prvo delovno dolžnost po demobilizaciji razporejen na OLO Trebnje, od tu pa je odšel v Ljubljano na Ministrstvo za finance. V organizacijah finančne stroke je nato delal (razen časa, ko je bil na OBLO Ljubljana in pri CK KPS) vse do upokojitve.

Pri Narodni banki FLRJ, centrali za LRS je bil zaposlen od 1. 7. 1952. Skoraj 3 leta je bil direktor službe personalnih poslov, 1 leto direktor v direkciji fondov in 4 leta direktor inšpektorata. Od maja 1960 do januarja 1963 je bil direktor NB podružnice Kranj, nato pa je bil zopet premeščen v Ljubljana za pomočnika glavnega direktorja SDK pri NB Centrala za SRS. Za direktorja podružnice SDK v Ljubljani je bil imenovan 1. 10. 1967. S tega delovnega mesta, ki ga je v svoji službeni karieri opravljal najdlje, je odšel v zasluženi pokoj 30. junija 1977.

Trdo življenje v rani mladosti, preizkušnjo, ki jih je njemu in njegovi generaciji nalagala NOB, obnova domovine in izgradnja samoupravne socialistične družbe so iz njega naredile moža klenega značaja, vztrajnega pri izvajanju delovnih nalog, ki so mu bile zaupane, po drugi strani pa človeka, ki je imel polno razumevanje za težave sodelavcev.

Postal je odličen in priznan strokovnjak finančne stroke oziroma na področju dela službe družbenega knjigovodstva. Razen opravljanja odgovornih in vodilnih delovnih nalog je kot predstavnik službe iz naše republike sodeloval pri delu številnih komisij in odborov na ravni službe v Jugoslaviji, zlasti na področju racionalizacije dela SDK.

Tako je tudi na njegove rame padla odgovorna naloga preizkusa in nato praktične izvedbe modela racionalizacije poslovanja plačilnega prometa in družbenega računovodstva, saj sta bila v podružnici Kranj v času njegovega vodenja uvedena obdelava plačilnega prometa in družbenega računovodstva na strojih srednje mehanizacije, v podružnici Ljubljana pa avtomatska obdelava podatkov z uvedbo računalnika IBM 370/135. Njegova prizadevanja pa niso bila usmerjena le strogo v strokovno delo, ampak tudi v razvoj in uveljavljanje samoupravljanja v delovnih skupnostih organizacijskih enot SDK. Za izvedbo teh nalog so bili potrebni še posebni napori, saj je bilo treba tudi na tem področju zaorati ledino.

Za svoje požrtvovalno delo je prejel številna državna odlikovanja in druga družbena priznanja.

V življenju se srečujemo z mnogimi ljudmi, a nam vsi ne ostanejo v spominu. Vedno pa se spominjamo tistih, ki so bili v nečem izredni. In tak izreden sopotnik v življenju je bil Franc VRABEC, saj ni bil le strokovnjak in predstojnik, ampak sodelavec in človek. Tak je ostal v spominu nekdanjih sodelavcev, tako podobo pa so si o njem ustvarile tudi kasnejše generacije delavcev, saj je spomin nanj v podružnici še vedno živ.

Vsi mu izrekamo najglobljo zahvalo!

Delavci SDK v SRS
Podružnica Ljubljana

Januar 1987

~~~~~~~~~~~~~

Gospod Franc Vrabec si to nedvomno zasluži, saj je bil motor pri prehodu na računalniško obdelavo podatkov v plačilnem prometu 5. februarja 1973. Brez njegovega odločnega "gremo" bi se pričetek AROPS obdelave zavlekel. Začetne težave pa so bile eden med vzroki, da se je začel razvijati TEZAURUS, ki je hitro postal uspešno nadomestilo za AROPS in za vse naslednje prehode na računalniško obdelavo podatkov v vseh SDK podružnica v Jugoslaviji opremljenimi z IBM računalniškimi sistemi.

Instalirali smo prvi računalnik

Zdi se mi, da je bil to IBM 370/135. Kaj kmalu smo morali nabaviti še enega in to IBM 370/138.V prvem nadstropju smo uredili računalniški prostor z dvojnim podom, klimo, v kleti pa je stal Končarjev  generator.
Sistem /135 je imel 96 KB internega spomina, trikrat po 29 MB na zunanjih diskovnih enotah, tri tračne enote, čitalnik kartic, dva tiskalnika 1200 lpm in sistemsko konzolo. Vse skupaj tehtalo okoli 1,5 tone. Za transport v prvo nadstropje smo pooblastili podjetje Javna skladišča. Ta je sestavil zunanje železno gradbeno podporje, snel okno v drugem nadstropju, pripravil drčo od okna do dvojnega poda in pripeljal nekaj tonsko avto dvigalo, ki je dvignilo vsak sestavni del posebej do zgornje police gradbenega odra. Pravi spektakel.

Za instalacijo sistemskega programja je SDK nameravala zaprositi Intertrade, njihovo službo za podporo uporabnikom. Toda SDK sistemska programerja pa sta se uprla. Da bosta že sama instalirala vse programe, sta rekla. Ne potrebujeta nobene pomoči. In res. Vse sta postorila sama.
Naslednji dan smo lahko že prevajali programe.

Prvi IBM/135 v SDK Ljubljana. Levo spredaj je čitalec disket (Floppy disk) premera 8 palcev, za njim je čitalec papirnatih kartic. V sredini je CPU in konzola, desno pa 3 tračne enote.

Tista največja, črna, je disketa premera 8 palcev oziroma 20,32 cm.