Mnenje Centrale v Ljubljani
Služba družbenega knjigovodstva mora stalno skrbeti za to, da opravlja svoje naloge čim bolj učinkovito in ekonomično, zato mora metodologijo in tehniko dela opravljanja svojih nalog stalno prilagajati najsodobnejšim dosežkom na posameznih področjih dela. Takoj je Služba že leta 1969 v »Programu avtomatizacije poslov v SDK« opredelila cilje razvoja posameznih poslov Službe in začrtala njihovo postopno realizacijo.
V prvi fazi, za katero je bila predvidena avtomatizacija posameznih opravil Službe, je bila večina organizacijskih enot Službe opremljena z elektronskimi računalniki. Vendar pa se s tem sama tehnologija dela na področju opravljanja plačilnega prometa in obdelave podatkov ni bistveno spremenila, saj so bili posamezni delovni postopki samo prevedeni z ročnega na strojni način dela.
Idejne rešitve za modernizacijo tehnologije dela v plačilnem prometu so bile dane šele v »Osnovni koncepciji modernizacije tehnologije dela v SDK«, ki je bila osnova za začetek druge faze avtomatizacije opravil Službe, za katero je bilo načrtovano, »da se povežejo organizacijske enote Službe brez dostavljanja nalogov plačilnega prometa«. Začelo se je uvajanje telekomunikacijskega prenosa sredstev in podatkov z nalogov plačilnega prometa med organizacijskimi enotami Službe, ki še traja. V »Razvojnem programu SDK za obdobje od 1986 do 1990« je opredeljen končni cilj avtomatizacije plačilnega prometa v Službi, najhitrejši prenos sredstev in podatkov med udeleženci plačilnega prometa, z uvedbo »elektronskega prenosa denarja«.
Elektronski prenos denarja, ki je koncipiran v »Idejnem projektu avtomatizacije opravil Službe na podlagi rešitev iz domače proizvodnje« pomeni interaktivno zvezo uporabnikov družbenih sredstev z bazo uporabnikov družbenih sredstev ter dinamično obdelavo in prenos podatkov. Tako bi bile posamezne transakcije med pobudnikom (dolžnikom, plačnikom) in uporabnikom podatkov (upnikom, prejemnikom) opravljene v »sekundnem področju«.
Po opremljanju organizacijskih enot službe z elektronskimi računalniki v sedemdesetih letih in uvajanju telekomunikacijskega prenosa sredstev in podatkov z nalogov plačilnega prometa med organizacijskimi enotami Službe v osemdesetih letih je torej nadaljnja usmeritev Službe na področju razvoja plačilnega prometa, da se do konca leta 1990 ustvarijo pogoji za uvajanje elektronskega prenosa denarja v devetdesetih letih. Osnovne aktivnosti, analize, študije in projekti, ki jih je treba izdelati pred uvedbo elektronskega prenosa denarja, so določene s »Programom modernizacije informacijske dejavnosti Službe ter obdelave in prenosa podatkov plačilnega prometa v državi«.
V okviru naloge »Razvoj in napredek delovne tehnologije Službe ter oblikovanje in uvajanje baze podatkov« so predvsem pomembni projekti:
- analiza podatkov, ki se zagotavljajo prek plačilnih nalogov, s kritično oceno obsega in vsebine podatkov in predlogov za racionalizacijo in prilagoditev potrebam uvajanja sistema elektronskega prenosa denarja in modernizacije informacijskega sistema Službe,
- analiza sistema žiro in drugih računov, ki jih vodi Služba, z analizo konstrukcije žiro računa, kritično oceno sedanjega stanja in predlogi za racionalizacijo in prilagoditev potrebam elektronskega prenosa denarja ter modernizacijo te dejavnosti,
- projekt standardízacije sporočil med udeleženci v plačilnem prometu, podatkov za spremljanje finančnih tokov in stanja sredstev ter podatkov za druge analitične potrebe,
- projekt modernizacije opravil likvidature, blagajne in trezorja.
Od teh nalog je realizacija prvega projekta začrtana za letošnje leto, drugega, tretjega in četrtega pa za naslednje leto.
Več projektov je tudi predvidenih že za letošnje, predvsem pa za prihodnji dve leti s področja "Dograditev obstoječega računalniško komunikacijskega omrežja SDK in razvoj sodobnega računalniško komunikacijskega omrežja na podlagi obdelave in prenosa transakcij«.
Mnenje podružnice Novo mesto
Za uvedbo elektronskega prenosa denarja (EPD) v prihodnosti, so v naši Službi po našem mnenju realne možnosti. Za obdelovalne sisteme, ki imajo priključene ekranske terminale za neposreden vnos podatkov, bi bilo potrebno verjetno samo povečati centralni in diskovni spomin. Večji problem pa bodo predstavljale komunikacijske zveze oziroma programje za te, brez njih pa se sistem elektronskega denarja ne more uveljaviti.
Za uvedbo elektronskega denarja pa mora biti izpolnjen še pogoj, da delamo z bazami podatkov. Te pa naj bi bile med seboj komunikacijsko povezane. Za povezavo v pogojih EPD je potreben terminal s tiskalnikom, ki je lociran na šalterjih podružnice (tudi v drugih organizacijskih delih, npr. v analizah, internem računovodstvu), v ekspoziturah ali pri samem uporabniku družbenih sredstev. Omogočeni morajo biti:
- neposreden (on-line) vnos,
- kontrola in ažuriranje podatkov ter
- pristop v vedno ažurno stanje baze podatkov.
Zagotovljen mora biti enoten način vnosa podatkov ter, zaradi možnega direktnega pristopa k podatkom, ustrezne programske rešitve za zaščito podatkov.
Prednosti sistema EPD vidimo v naslednjem:
- denar se v toku dneva lahko obrne večkrat,
- uporabnik družbenih sredstev ima stalen vpogled v stanje na njegovih računih,
- banke, če se neposredno povežejo z računalnikom SDK imajo tekom dopoldneva vpogled v sredstva svojih deponentov, potreba po koriščenju rezervnega sklada ali obvezne rezerve se zmanjša,
- čas za sprejemanje nalogov se bo lahko podaljšal, ker ne bomo več vezani na uro oddaje zbirnih aviz,
- odpade papir (nalogi),
- odgovornost za napake pri direktnem vnosu pri uporabnikih odpade nanje. Če je vnos tam, kjer podatek nastane, je običajno tudi napak manj,
- uporabnik lahko prenaša vsak nalog zase, sproti, sedaj le enkrat do dvakrat na dan.
Kontrola kritja na računih bi morala biti zagotovljena z računalniškim programom, za vsebinsko kontrolo pa bi morala biti kontrolorju zagotovljena možnost vpogleda prek terminala v vsako transakcije.
Problem pa vidimo v naslednjem: Če na žiro računu nalogodajalca ni dovolj sredstev za vse posredovane naloge, se uvede vrstni red plačil po prednosti. Računalnik naj bi izločil »nepomemben« nalog, ki je brez kritja za unovčenje naslednjega dne. Kako bo lahko izločen nalog, ki je že ažuriran v datoteki podružnice iniciative, prav tako pa tudi v podružnici izvršitve, da bo npr. lahko izvršen kasneje predloženi »pomemben« nalog. V sedežu izvršitve je denar že lahko porabljen.
Iz razgovorov, ki smo jih imeli z večjimi uporabniki družbenih sredstev v zvezi z izmenjavo podatkov na magnetnih trakovih, smo hkrati spoznali, da jih tak način poslovanja zelo zanima.
Nanizala sem samo nekaj razmišljanj p sistemu elektronskega denarja podatkov, katerega premalo poznam, da bi lahko globlje razpravljala o njem. Prepričana pa sem, da bo razvoj naše tehnologije in tehnike usmerjen k temu cilju, kar lahko razberemo tudi iz programov razvoja Službe. Najprej pa moramo prestopiti še nekaj »stopničk«, uvesti TK prenos, začeti delati z bazami podatkov, temu pa bo sledil elektronski prenos denarja.
Žal včasih v naši Službi manjka zagnanosti, ki bi potiskala kolo razvoja hitreje.
November 1987
