Polomija prvega dne

AROPS so izdelali projektanti in programerji na Glavni centrali v Beogradu. V živo še ni bil uporabljen nikjer. Predlagali smo, da naredimo prvo poskusno obdelavo na podatkih plačilnega prometa ekspoziture Kamnik. Pripravili smo dokumente, speljali predvideni postopek, do rezultatov pa sploh nismo prišli.

Ne vem, kako so uspeli pretentati direktorja, da rezultati poskusa niso pomembni in da s paketom ni nič narobe. Pa smo šli v živo s celo podružnico. No, izpiskov ni bilo. Pri nas se je zbrala čez noč vsa beograjska ekipa. Programirali so in popravljali. Čez nekaj dni je stvar stekla.

Cena je bila pošastna.

Osramotili smo se pred računalniško in poslovno javnostjo, v podružnici smo ostali vse dni do prvega izpiska, spali, kolikor smo sploh spali, smo v pisarnah po stolih, pozabili, kje smo prvega dne parkirali kolesa in avte, po prihodu domov so se pričele živčne in z njimi povezane prebavne težave. V grlu se nam je zataknil cmok razočaranja.

Takega začetka ne privoščim niti najhujšemu sovražniku.




Maj 1973

Projekt POLIFEM

V stari grški mitologiji so bili Kiklopi (samo ime pomeni "okroglo oko") velikani z enim samim očesom v glavi. Pričevanja o njihovem življenju se precej razlikujejo:

• Heziod govori o treh kiklopih - Arg, Bront in Sterop naj bi bili otroci Urana in Geje, pozneje Zevsovi predani služabniki; iz maščevanja jih je ubil Apolon
• Homerjevi kiklopi naj bi živeli v pečinah otoka, ki so ga pozneje identificirali kot Sicilijo; med njimi je najbolj znan Polifem, ki je ujel Odisejevo posadko.

Pravljic se nadaljuje, zapleta, mi pa se vprašamo, kaj ima pri vsem SDK. Na prvi pogled nič, z malo domišljije in kančkom potrpljenja pa morda le nekaj. Poglejmo!

Že dolgo časa obupani delavci funkcij zunaj računalniške obdelave podatkov so prijetno presenečeni s spremembami v načinu obveščanja o novih APS-ih, ki so jih izdelali delavci SROP-a; poleg rednega obveščanja z dopisi smo priče obširnega oznanjevanja novih projektov tudi v »Obvestilih«.

Da bi spoznali za kakšno spremembo gre, vas bom na kratko seznanil s kronologijo dogodkov, ki so vezani s to temo in katere lahko dokumentiram. Na sestanku pomočnikov direktorjev in vodij ROP-a dne 17. 6. 1988 je bilo sklenjeno, med ostalim, da se izdela popis programov za osebne računalnike. To zaradi tega, ker vse podružnice niso bile seznanjena s tem, da so jim že na voljo določeni programi.

Dne 08. 09. 1988 so podružnice prejele pregled programov za osebne računalnike, s pripombo: »Uvajanje programov in usposabljanje delavcev bo zagotovila funkcija, za področje dela katere se programi uporabljajo, vzdrževanje programov pa mora v sodelovanju s funkcijo zagotoviti dobavitelj ali avtor programov. Pri instaliranju vseh programov in osebnih računalnikov bo po potrebi sodeloval sektor ROP
centrale.« Pripomba je lahko razumljiva, ker na seznamu programov ni bilo kompletnega programa, ki bi bil izdelan v SROP-u.

Na sestanku pomočnikov direktorjev in vodij ROP-a dne 16. 2. 1990 je bilo sklenjeno, med ostalim, da »Sektor za računalniško obdelavo podatkov bo tekoče obvešča] podružnice o projektih v razvoju.«

Dne 13. 03. 1990 so podružnice prejele katalog aplikacijskih programskih sistemov na osebnih računalnikih v SDK Slovenije in interno navodilo za arhiviranje le-teh. Katalog vsebuje APS-e, ki so izdelani v sektorju ROP centrale. V spremnem dopisu predlagajo, da vse podružnice formirajo podobne kataloge in sprejmejo tak način arhiviranja ter tekoče obveščajo SROP o morebitnih spremembah.

Dne 23. 05. 1990 so podružnice prejele »informacijo o novih programih za osebne računalnike«, v kateri se omenjajo štirje novi programi, ki sicer niso končani ampak so že v razvoju ali v tesni fazi (izpisovanje virmanskih nalogov, evidenca sodnih sklepov, evidenca telefonskih nalogov, evidenca trakov). Dne 26. 09. 1990 so podružnice prejele opisni listič za APS ČEKI, ki je izdelan po zahtevku podružnice Ljubljana in v podružnici tudi verificiran. Na koncu, »last but not least«, APS ARGUS, ki dopolnjuje to vse bolj svetlo podobo in o katerem poroča gospod XY.

Eppur si muove !

Zelo mi je všeč, da so v Službi poleg pridnih delavcev tudi duhoviti delavci, ki so sposobni ljudem približati še tako tuje področje kot je računalništvo. Gospod XY gotovo sodi med njih. Ker nobena stvar ni tako dobra, da ne bi bila lahko boljša, si upam opozoriti na nekaj pomanjkljivosti v njegovem tekstu.

Osebno menim, da je namen teksta »Projekt ARGUS« predstavitev novega APS-a ARGUS. Avtor teksta, kljub svojim škotskim prednikom, ne varčuje (s prostorom in besedami):

Od tukaj naprej je zapisano tudi v originalu malce zmedeno, pa vseeno!

Podatki, ki jih JUTRANJI PROGRAM vzdržuje se nahajajo v naslednjih podatkovnih zbirkah - datotekah:

Na glavnem računalniku se starta JUTRANJI PROGRAM, sledi tipična zaporedna (batch) obdelava:

Vidimo da je osnovna naloga JUTRANJEGA PROGRAMA vzdrževanje vseh podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah. To vzdrževanje obsega:

• odpiranje imetnikov računov - VP (vrsta posla) 9,
• popravljanje podatkov imetnikov računov - VP 1,
• zapiranje posameznih imetnikov računov - VP5

Konkretno pa se v SDK Ljubljana uporablja naslednja strojna oprema:
centralna procesna enota IBM 4341 z 8 MB glavnega spomina,
zunanji spomin na diskovnih enotah IBM 3375 in 3380 ter ustrezne kontrolne enote - skupaj 16,4 GB...

Programska oprema pa ja naslednja:
celoten računalniški sistem kontrolira operacijsko programje VM/SP, ki omogoča delitev strojne opreme različnim uporabnikom kot zaključne celote, VSE/SP je osnovni operacijski sistem, ki omogoča...

Do leta 1990 delavci referata RIR, ki je lociran v Ljubljani, Titova 66, računski center pa na Cankarjevi 18, niso imeli nobene računalniške opreme. Letos pa so dobili osebni računalnik IBM AT z opremo:

• 1 MB spomina
• 30 MB trdi disk
• 1,2 MB disketna enota
• tiskalnik

Konec  zmedenega besedila !

Šele na koncu nam pove kaj (bo) omogočal) novi APS. Tako smo veliko več zvedeli o delovanju jutranjega programa, hardware-ski konfiguraciji SROP-a, sistemskem in aplikativnem software-ju, ki ga uporabljajo delavci SROP-a, osebnem računalniku v oddelku RUDS (RIR) podružnice Ljubljana, kot o novem APS-u.

Spoštovani gospod XY, stari nemški pregovor pravi: »Preveč lepila slabo drži«.

Če pa je to vse, kaj se o APS-u ARGUS lahko pove v tem trenutku (in to ni nič posebnega, ker že dolgo obstajajo transakcije s podobnimi funkcijami), potem »Projekt ARGUS« dejansko lahko imenujemo »Projekt POLIFEM«.

Sedaj smo ponovno pri mitološkem enookem velikanu!


November 1990

Hitrejši prenos sredstev

S telekomunikacijskimi prenosi bi lahko pospešili hitrost kroženja denarja v obtoku, vendar si upamo o tem le na tiho razmišljati.

Morda se lahko najprej vprašamo o namenu tega zakona. Če izhajamo iz predpostavke, da je finančna nedisciplina med ostalimi vzroki tudi eden od razlogov za naraščajočo nelikvidnost, potem bi omenjeni zakon vsaj za toliko izboljšal likvidnost, kolikor se bo zaradi njega izboljšala finančna nedisciplina. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že od samega začetka podrobno določa kazenske sankcije za kršilce finančne nediscipline. Očitno pa ta instrumentarij v pogojih našega gospodarjenja ni bil dovolj močan, da bi zavrl te pojave. Posledica tega je, da smo si izmislili 7.a člen v zakonu o zavarovanju plačil, ki je teoretično odigral vlogo prototipa letošnjega intervencijskega zakona. S tem smo določili še eno sankcije več, oziroma razširili krog odgovornosti na tiste, ki s to zadevo nimajo nič skupnega. Z malo nagajivosti bi lahko rekel, da lahko že sedaj razmišljamo, katero dodatno kazen bomo v letu 1985 uporabili, če bomo ugotovili, da učinki tega predpisa ne bodo zadovoljivi. Menim, da imamo kazenskih določb v zakonu o zavarovanju plačil čisto dovolj in vsakemu po meri. Zdi se, da bo večja sankcija za tistega, ki ne bo sposoben v redu poravnati svojih obveznosti, pravzaprav izguba bonitete pri bankah in poslovnih partnerjih, seveda pa se tega še naprej ne bodo zavedali tisti sistemi, ki imajo na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov monopolni položaj.

No, pa bodi dovolj filozofiranja. Kako smo se mi pripravili na navedeni zakon? Naj še enkrat spomnim, da smo že lansko leto lahko prebrali 7.a člen z grožnjo, da bo ta veljal od 1. januarja naprej. V interni kontroli smo novembra lani anketirali uporabnike družbenih sredstev, primerjali njihove izjave s prijavami na OBZ obrazcih. Mislim, da je bila plod tega dela tudi informacija o pripravljenosti uporabnikov na določilo 7.a člena. No, ZIS je konec leta odložil uporabo tega člena za eno leto. Ker pomenijo določila letošnjega intervencijskega zakona pravzaprav razširitev 7.a člena in ker se o tem piše in govori že eno leto, tudi v sredstvih javnega obveščanja, menim, da ne bi smelo biti razloga za nepripravljenost ali neinformiranost. V juniju je bila na to temo izvedena še ena anketa. V interni kontroli v podružnici Kranj smo na začetek uporabe zakona in na potrebno dokumentacijo opozorili uporabnike družbenih sredstev v dveh okrožnicah. O tem se je govorilo na področnih seminarjih društva računovodskih in finančnih delavcev. Na Jesenicah smo na ta zakon pa tudi na druge ukrepe, opozarjali na delovnih posvetili z gospodarstveniki. Na te posvete je bila vabljena služba, organiziral pa jih je občinski izvršni svet. Morda je sedaj, pred začetkom izvajanja, še nekoliko nejasnosti in več vprašanj uporabnikov v zvezi s samo tehniko in razumevanjem zapadlih neporavnanih obveznosti po zakonu. Za samo pripravo je bilo na razpolago več časa kot sicer.

Sprašujete nas, kako lahko prispevamo, da bo teh organizacij čim manj. Prav gotovo bo treba biti v kontaktu s tistimi uporabniki, ki bodo v naših enotah že imeli prijavljene zapadle obveznosti na OBZ obrazcih. To delo za interne kontrolorje ne bo prav nič prijetno in bo zahtevalo od njih, pa tudi od drugih oddelkov več poglobljenega dela pri razreševanja posameznih primerov. Gotovo bodo interni kontrolorji »veseli« novih obrazcev ODN ali ODI, kot da bi bilo teh in podobnih evidenc do sedaj premalo. Verjetno je, da se bodo še v večji meri koristili dnevni prilivi, ki jih kontrolorji lahko zvedo v oddelkih AOP in prištejejo k izpiskom stanj žiro računov. Menimo, da se bo zlasti v izplačilnih dnevih osebnih dohodkov povečal telefonski prenos sredstev. Naj omenim, da so ta sredstva, vsaj za ekspoziture, ki oddajajo dokumente v obdelavo v podružnico že ob 11.15 uri, uporabna pretežno le do tega trenutka in da so zlasti v kritičnih dnevih telefonski nalogi za občane pravi balast. Posebno jezo pa povzročajo tisti s simboličnimi zneski in bil bi že skrajni čas, da se dogovorimo in določimo spodnjo mejo zneska, ki bi bil lahko sporočen po telefonu. S hitrejšim prenosom sredstev torej lahko tudi nekaj pripomoremo. Poznana nam je ideja o telekomunikacijskih prenosih, katere realizacija bi na tem področju pomenila verjetno premik za en kvalitetni razred navzgor in s tem pospešila hitrost kroženja denarja v obtoku. Čeprav za te zadeve nismo poklicani, si upamo o tem le na tihem razmišljati.

Julij 1984

Mednarodni obrtni sejem v Celju (MOS 96)

Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 96) smo predstavili novost na področju opravljanja domačega plačilnega prometa, to je ELEKTRONSKO POSLOVANJE med Agencijo in pravnimi osebami. Osnova za uvajanje tega načina poslovanja je standard vhodnih in izhodníh dokumentov (Ur.l. RS, št. 9/ 95). ki je že oblikovan pri predlaganju nalogov na magnetnem mediju. Obenem je ta standard tudi temelj za pripravo sporočil po EDIFACT standardu, ki se bo predvidoma uporabljal pri računalniški izmenjavi podatkov.

Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.

Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.

Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.

Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.

Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.

Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.

Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.

Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.

V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.

Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.

V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.

Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.

Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.

Oktober 1996

"Goreli" računalniki

Velika gasilska vaja v SDK Maribor

V ponedeljek, 20. oktobra 1986, smo v sodelovanju z gasilci PGD Maribor - mesto priredili veliko gasilsko vajo v podružnici. Vaja se je pričela ob 16. uri in 30 minut in je trajala do 17. ure. Zatulile so sirene po mestu, kmalu nato so že pridrveli z vključenimi sirenami in modrimi lučmi trije gasilski avtomobili. Kdor ni vedel, da gre za vajo, je mislil, da res gori SDK. Gasilci in delavci v podružnici smo vajo vzeli zelo resno.

Tik pred prihodom gasilcev smo vrgli dimno bombo na streho, da seje kadilo, kot da je res pravi požar. Gasilci so prek strehe pridrveli v AOP, ker je »gorel« računalnik, opremljeni z aparati za dihanje in z »B« cevmi za gašenje z vodo. Gasilski avto iz leta 1934 je raztegnil lestev in reševal ljudi iz tretjega nadstropja. Štirje naši mladeniči so se spustili po lestvi in varno pristali na pločniku pred stavbo. Na hodniku v I. nadstropju, kjer je računalnik in je »gorelo«, so člani naše gasilske ekipe že gasili z gasilskimi aparati. Računalnik se gasi s haloni, ne več s SO2 kot včasih. Tehnika gašenja je že zelo napredovala.

Bilo je tudi nekaj »ranjenih«, ki so jih strokovno previli člani naše ekipe prve pomoči in jim tudi nudili prvo medicinsko pomoč. Štab je deloval brezhibno in usmerjal in vodil gašenje do prihoda gasilcev. Ko so prispeli gasilci, so prevzeli komando nad gašenjem, kar je tudi pravilno.

Da je lahko vaja nemoteno potekala, ima največ zaslug ekipa Narodne zaščite, ki je odstranila parkirane avtomobile okoli stavbe in drugim preprečila parkiranje. Prostor smo nujno potrebovali, saj so bili trije gasilski avtomobili pred stavbo. Narodna zaščita je tudi strokovno zavarovala ves prostor okoli stavbe, da radovedneži niso motili gasilcev pri delu. Pri izvedbi vaje je sodelovalo 22 gasilcev društva Maribor-mesto, 8 naših, 6 članov ekipe prve pomoči, 6 članov narodne zaščite in 3 člani štaba.

Z PGD Maribor-mesto že več let dobro sodelujemo. Večkrat so nam pripravili vajo in poveljnik društva Rajko Safran nam je predaval o požarni varnosti.

Iz vsake vaje smo se nekaj naučili, zato so takšne koristne za delavce podružnice in tudi za tiste, ki jih opazujejo s ceste. Mesec oktober je mesec varstva pred požari, zato v tem mesecu prirejamo gasilske vaje. Vsi si želimo, da bo ta tradicija obveljala še v prihodnje.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Gasilko društvo Maribor mesto in Civilna zaščita pri podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Mariboru sta izvedli vajo v okviru meseca požarne varnosti. Vodja akcije Rajko Safran nam je povedal, da je vaja dobro uspela, saj so izbrali primeren način gašenja. Požar je namreč »izbruhnil« v računalniškem centru in treba je bilo gasiti s plini. Civilna zaščita SDK pa je »napodila« avtomobile s parkirnega prostora in poškodovanim dala prvo pomoč. Predsednik  rotovških gasilcev Milan Eržen nam je povedal, da bi bilo zaradi parkiranih avtomobilov težko ukrotiti požar, ki bi izbruhnil v SDK, pri Večeru, v Merkurju, Timi ali Kreditni banki Maribor.


November 1986

Bodite složni

December 1995

Nekega poznojesenskega dne, ko je že rahlo snežílo, me je pot zanesla k našemu nekdanjemu direktorju, ki je že dolgo časa v pokoju, h gospodu Zdravku Žmitku. Pisati ali delati intervju z njim se mi je zdela naravnost čudovita stvar prav v času velikih sprememb v APPN.

Ko sem stopal po stopnicah bloka, v katerem prebiva s svojo družino, me je mučila velika radovednost, kaj mi bo oziroma kaj nam bo povedal naš nekdanji direktor.

Navadno začenjamo intervju z vprašanjem, kdaj je bil kdo rojen, kje se je šolal itd. Mene za spremembo tokrat ni zanimalo vse to, ampak druge bolj življenjske stvari. Pa vendar mi je g. Žmitek vseeno povedal, da je že zelo zgodaj delal prve korake na takratni Narodni banki. Neki nemir, mogoče računovodski, ga je zato za nekaj časa oddaljil v takratni Zavod Postojnske jame. Toda kot pravimo SDK-jevci, nekje si okužen s SDK virusom, zato se je vrnil na takratni SDK kot direktor in tu tudi dočakal upokojitev.

Z navdušenjem mi je pripovedoval, kako dobro so se razumeli delavci podružnice Postojna in ekspozitur v Ilirski Bistrici in Sežani. Vendar pa se je zaradi večje navezanosti gospodarstva na primorsko stran ekspozitura Sežana priključila podružnici Koper. Med drugim je omenil, kako so sodelovali in še sedaj sodelujejo delavci v Ilirski Bistrici z delavci Koprske banke, sicer pa vemo, da velja, kjer se sosedje prepirajo, ni dobro.

V nadaljevanju razgovora me je seznanil z neko svojo veliko željo, ki pa jo je uresničil le delno, ker se je prej upokojil. "Veš, vse je bilo urejeno za graditev nove poslovne stavbe, a smo se pač morali obnašati racionalno in smo šli zato v adaptacijo stare stavbe iz tridesetih let tega stoletja." Pa še to je dodal: "Izredno sem vesel, da je vaša sedanja direktorica tako skrbno izpeljala adaptacijo stavbe. Marsikdo bi se tega velikega dela ustrašil."

Žilica mi ni dala miru, da ga ne bi povprašal, kako je lahko prenašal različne napore pri takratnem načinu dela. "Marsikdaj ni bilo lahko, a sem to, strokovno povedano, kompenziral s sprehodi na bližnji Nanos, kjer sem bil tako rekoč kuhan in pečen. Če se mi je tlak preveč dvignil, sem pač moral to zadevo nekako znižati, pa je šlo s planinarjenjem na nižje." Nisem ga prekinil, ko je z veliko ljubeznijo govoril o planinah, o vsakodnevnih sprehodili na Pečno reber nad Postojno. "Vi mladi premalo hodite v hribe. Danes, v dobi računalnikov, si vsak dan v taki ali drugačni stresni situaciji, zato se moraš sprostiti - in to ti nudi le sprehod v gorski raj."

Ko sem ga vprašal za njegov prosti čas, mi je začel govoriti o svojem delu v planinski organizaciji in društvu upokojencev ter se nato malce nasmehnil in nadaljeval: "Saj vendar veš, da smo upokojenci najbolj zaposleni. Pa pustiva šalo, ker mi ni dolgčas. Gledam televizijo, poslušam radio, berem časopise in knjige, torej vidiš, da sem kar zaposlen. Najlepše mi je takrat, ko grem s svojo soprogo in psičko Seto na sprehod."

In tu je za trenutek počakal in me pogledal nekam vprašujoče, češ saj vem, kaj me hočeš vprašati. In res, to sem hotel vedeti. "Da," mi je odgovoril, vem kaj je novega v agenciji. To vem, ne samo iz polemik, ki jih poslušam in berem, ampak tudi iz razgovorov s svojimi nekdanjimi sodelavci." Vendar je takoj dodal: "Ko nam je bilo najbolj hudo in smo morali delati in delati, smo bili složni med seboj. In če to dosežeš, moraš končno priti do cilja. Stvari, ki delujejo, je treba dograjevati."

Še sva klepetala o njegovem delu v, naj mi bo oproščeno, SDK, o dogodivščinah, o Postojni, skratka, o stvareh, o katerih razmišljamo vsak dan.

Ko sem odhajal, je zaželel vsem svojim znancem obilo zdravja in razumevanja. Pri tem se je spomnil tudi svoje družine.

Da je že čas, da grem, me je spomnila psica Seta, ki je že čakala svojo večerjo. Ko sem bil pri vratih, mi je še enkrat dejal: "Bodite složni!"

Na poti domov sem premišljeval o velikem pomenu teh dveh besed. Ali smo tega res sposobni ???

Nagrada SDKJ

Maj 1977

Višemu organizatoru AROPS-a za računare Burruughs, pripalo je posebnu priznanje i novčana nagrada u iznosu od 10.000 dinara, za izvanredan doprinos unapredjenja metoda rada u obavljanju poslova Službe na sredstvima za automatsku obradu podataka, a naročito prilikom prelaska organizacionih jedinica Službe na automatsku obradu podataka.

Na izvršavanje ovih i svih drugih zadataka drug ispoljava izuzetno zalaganje, visok osečaj odgovornosti za svoj rad i izvršavanje zadataka u celini, izuzetan smisao za oučavanje suštine problema i izvanrednu sposobnost za njihovo rešavanje, pri čemu radnim zadacima često podredjuje svoje slobodno vreme.

Dobrim delom je samoinicijativno i samostalno razradio model i organizaciju prelaska organizacionih jedinica Slučbe na automatsku obradu podataka sa računarima Burroughs. U sklopu toga, pripremio je poseban priručnik u kojem su razradjena uputstva za organizovanje rada za prelazak na automatsku obradu podataka kao i za samo izvodjenje automatske obrade. Metod koji je razradio kao i priručnik poslužili su za obuku organizatora iz republičkih i pokrajinskih službi na seminarima koje je takodje vodio.

Veliki je lični doprinos na organizaciji prevodjenja poslova na avtomatsku obradu u filijalama Kutina, Kotor, a delimično i Dubrovnik. Viši organizator spada medju najzaslužnije radnike SDKJ i za konstantnu ažurnost programskog paketa automatizacije redovnih operativnih poslova Službe na računarima Burroughs, kao i za osamostaljivanje radnika Službe za njegovo održavanje i razvijanje.

~~~~~~~~~~~~~~

V maju 1977 je bilo 10.000 jugoslovanskih dinarjev po približnem preračunu avgusta 2013 enakovredno dobrih 5.100 EURO.

Ima kdo ustreznejši podatke ozirom preračun?

SQL in GDDM

Omogočanje direktnega dostopa do podatkov SDK

April 1986

V sektorju za računalniško obdelavo podatkov smo proti koncu leta 1985 instalirali novo opremo, ki po zmožnostih centralnega procesorja daleč prekaša prejšnjo. Ravno tako imamo na voljo veliko več prostora za hranjenje podatkov na diskovnih enotah. Razširitve v teh dveh smereh ne pomenijo najbolj važne novosti. Bistveno spremembo pomeni nakup komunikacijske enote, ki nam omogoča povezavo z drugimi računalniki ali povezavo oddaljenih uporabnikov v SDK ali zunaj SDK na naš računalnik.

Zmogljivejši procesor in zadosten prostor na diskih pa sta osnovna pogoja za uporabo kompleksnejših programskih produktov. Namreč, večina novejših programskih paketov zahteva za svoje normalno delovanje veliko prostora na diskih in precej glavnega spomina. Hkrati z razširitvijo strojne opreme smo se odločili tudi za posodobitev programske opreme. Od podjetja Intertrade, zastopnika IBM, smo si izposodili programska paketa Structured Query Language (SQL) in Graphical Data Display Manager (GDDM) z namenom, da jih pokažemo vsem potencialnim uporabnikom v službi in izven nje ter se na podlagi mnenja bodočih uporabnikov odločimo o najemu le-teh.

V dogovoru z vodstvom službe smo se odločili, da pripravimo tri predstavitve (demonstracije, prezentacije), na katerih bi obvestili uporabnike o novostih, ki jih pripravljamo. Demonstracije naj bi potekale v realnih okoliščinah (s tehničnega stališča) tako, da bi uporabniki dobili čim bolj verno predstavo bodočega načina dela. Potem, ko smo pregledali nekaj dvoran v Ljubljani, smo se, iz več razlogov, odločili za Cankarjev dom.

Prva predstavitev je bila za analitike iz SDK v SRS, druga za direktorje podružnic iz SRS ter za člane sveta službe in tretja za največje zunanje uporabnike naših podatkov.

Kljub temu, da je šlo v bistvu za prikazovanje ene in iste stvari, je vsaka prezentacija zahtevala posebno pripravo, in sicer iz sledečih razlogov:

• različne skupine poslušalcev
• razen prve skupine (naših analitikov) smo imeli v drugih dveh skupinah še zelo heterogeno sestavo same skupine, kar posebej velja za tretjo skupino (politiki, strokovni delavci, računalničarji, novinarji itd.),
• cilji prezentacije so bili za vsako skupino različni, kar je bilo treba tudi pokazati s samo vsebino.

Za vse tri skupine pa smo imeli skupni cilj. Hoteli smo povedati in pokazati vsem možnim uporabnikom naših podatkov, da se je mogoče povezati direktno na naš računski center in neposredno, brez posredovanja strokovnjakov iz AOP povpraševati po podatkih.

V nadaljevanju bomo povedali nekaj več o pripravi, poteku in rezultatih posameznih demonstracij.

Kljub nekaterim razlikam so vse tri prezentacije potekale na podoben način. Sestavljene so bile iz štirih delov, in sicer:

• Uvodni del, v katerem je bil razložen namen ter predstavljeni podatki SDK in oba programska produkta SQL in GDDM (trajanje: približno 30 minut).
• V drugem delu so se udeleženci razporedili v skupine okoli ekranov (v CD smo imeli 8 ekranov, povezanih z našim računalnikom na Cankarjevi 18) ter postavljali vprašanja delavcem ROP, ki so ta vprašanja »prevedli« v SQL razumljivo obliko (približno 30-45 minut, odvisno od interesa udeležencev).
• Naslednjih 15 minut je bilo namenjeno odgovorom na vprašanja udeležencev in diskusiji o tem, kar so videli.
• V zadnjem delu je bilo govora o tem, kako bomo vnaprej uporabljali SQL, možnosti povezave IBM in Burroughs podružnic na računalnik v Ljubljani ter o težavah, katere pričakujemo pri takšnem načinu dela (10 minut).

Še nekaj besed o podatkih. Pripravili smo jih samo za demonstracijo, in sicer iz obdelav, ki jih že sedaj izvajamo pri nas. Ker SQL zahteva posebno obliko shranjevanja podatkov na magnetni diskih ni bilo mogoče uporabiti že obstoječih datotek, ampak je bilo treba pripraviti nove.

Najbolj objektivno oceno uporabnosti programskih paketov lahko dajo sami uporabniki. Upoštevajoč to dejstvo, smo za analitike, ki so se zbrali na svojem rednem letnem srečanju 20. februarja 1986 v Cankarjevem domu, pripravili prikaz delovanja naših novih programov. Izbor podatkov smo naredili v dogovoru z Informativno-analitskim oddelkom Centrala, pripravili pa smo naslednje skupine podatkov:

• Periodični obračun l-9/85 gospodarstvo in negospodarstvo SRS, vse elemente
• Datoteke investicij s stanjem 31. 12. 1985 (vsi investicijski objekti, republiška raven)
• Kumulativni podatki po podskupinah dejavnosti za SFRJ iz gospodarstva za leta 1981, 1982, 1983 in 1984 in sicer samo nekatere elemente (okrog 50 elementov).

Seveda je možno pripraviti podatke tudi iz ostalih obdelav, ki jih imamo v SDK. Menili smo, da so za demonstracijo delovanja programov dovolj te tri skupine podatkov.

Ohrabreni z rezultati prve demonstracije smo se odločili, da pripravimo nekaj podobnega za direktorje podružnic in člane sveta službe ter za naše največje uporabnike zunaj službe.

Demonstraciji sta potekali isti dan (2. aprila 1986) v prostorih Cankarjevega doma. Prva je bila ob 9. uri, druga pa ob 12. uri.

Podatki, ki smo jih tokrat pripravili, niso bili isti kot prvič. Razen podatkov o investicijah in kumulativnih podatkov iz ZR smo dodatno pripravili še naslednje skupine podatkov:

• Skrajšano shemo zaključnega računa za leto 1985
• Kadrovske evidenco zaposlenih v SDK v SRS
• Združene podatke SDK, Zavoda za statistiko Slovenije (ZSS) in Narodne banke Slovenije (NBS).
• Iz zaključnega računa, ki ima letos 664 elementov, smo naredili na predlog analitikov krajšo shemo z vsega skupaj 226 elementi. Ta shema je zelo podobna tisti, ki jo sicer predlaga SDK za zaključni račun.
• Kadrovska evidenca je bila pripravljena s posebnim namenom. Namreč, za delo s programom SQL je skoraj najbolj pomembno poznavanje strukture podatkov. Ker smo predvidevali, da bodo tudi prisotni ljudje, ki ne poznajo naših podatkov, smo pripravili kadrovsko evidenco. To pa poznajo skoraj vsi zaposleni, kajti povsod se vodijo zelo podobni podatki o delavcih.

Zadnja skupina podatkov je izzvala največ polemike, kakor pri nas v SDK, že pred demonstracijo, tako tudi med prisotnimi. Pokazali smo združene podatke NBS (uvoz in izvoz po TOZD) za leto 1983, ZSS (število zaposlenih in izobrazbena struktura po TOZD za leto 1983) in SDK (Zaključni račun 1985).

Na istem ekranu je bilo mogoče dobiti en stolpec s podatki SDK, v drugem stolpcu podatke NBS in v tretjem podatke ZSS. Res je, da so podatki medsebojno neusklajeni, kakor po vsebini in po načinu obračuna tako tudi časovno. Naš namen je bil pokazati rešitev samo tehničnega dela problema združevanja podatkov različnih organizacij, za vsebinski del pa so pooblaščeni drugi. Hkrati moramo priznati, da je tehnični del veliko lažje rešljiv kot pa vsebinski.

Medtem ko sta prvi dve demonstraciji bili »internega« značaja in bi si lahko dovolili manjši spodrsljaj, je tretja zahtevala maksimalno angažiranost z naše strani kakor tudi brezhibno delovanje instalirane opreme in programov. Na srečo, vse je potekalo brez problemov.

Odziv povabljenih predstavnikov naših največjih uporabnikov je presegel vsa pričakovanja. Zbralo se je okoli 70 ljudi iz Skupščine SRS, Zavoda za planiranje SRS, Republiškega sekretariata za finance, socialistične zveze, gospodarske zbornice, Narodne banke, Zavoda za statistiko, Republiškega komiteja za informiranje itd.

Redkokdaj se zgodi v računalništvu, da se kakšna novost sprejme s takšnim zadovoljstvom, kot se je to zgodilo tokrat. Praktično nismo slišali nobene negativne ocene uporabnosti programskega paketa. Prav gotovo je takšna ocena posledica premišljeno izbranih podatkov, brezhibnega delovanja programov in druge opreme. Vse to je omogočalo zelo hitre odgovore (od nekaj sekund do nekaj minut, odvisno od zahtevnosti zahteve).

Najbolj zadovoljni so bili naši analitiki na prvi prezentaciji. To je tudi logično, saj bo prav njim SQL največ pomagal. Imeti podatke vedno pri roki enostavno dosegljive, spreminjati zahteve po lastni želji in rezultate takoj videti na ekranskem terminalu ter jih po želji izpisati na tiskalniku je tisto, kar si vsakdo, ki ima vsakodnevno opravka s podatki, najbolj želi.

Tudi zunanji uporabniki so pokazali veliko zanimanje. V prvih dneh po prezentaciji smo že imeli nekaj pogovorov o možnostih direktne povezave na naš računalnik.

Kaj lahko pričakujemo od SQL pri nas v SDK? Prednosti njegove uporabe vidimo predvsem na sledečih področjih:

• vsem funkcijam (in ne samo analitikom) veliko hitrejši dostop do podatkov. Nikakor pa ne smemo misliti, da bomo s SQL reševali vse zahtevke. Še vedno bomo v računskem centru tiskali obdelave, ki imajo veliko izpisa
• delo preko ekrana je namenjeno reševanju tistih zahtevkov, ki nimajo obseženih izhodov (maksimalno nekaj printerskih strani)
• analitikom (in tudi drugim) iz vseh podružnic bo omogočen neposreden dostop do republiških podatkov
• če bodo na nas priključeni tudi zunanji uporabniki, lahko pričakujemo tudi manj zahtevkov od njih, ker jih bodo sami realizirali neposredno preko ekranskih terminalov

Začeli smo s popolnoma novim pristopom v računalniški obdelavi podatkov. Njegov osnovni cilj je podatke čim bolj približati uporabniku in mu omogočiti samostojno delo brez posredovanja računalničarjev.

Kdaj bomo vsem podružnicam omogočili uporabo SQL, je sedaj težko povedati. Realno je pričakovati, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh, treh letih. Do takrat pa nas, ne samo delavce ROP, ampak tudi vse tiste, ki hočejo imeti podatke tako prirejene, čaka veliko skupnega dela.

Posebno važno je razumeti neizpodbitno dejstvo, da pripravljanje, zbiranje in urejanje podatkov predstavlja timsko delo, v katerem obvezno sodelujejo tudi uporabniki. Računalničarji smo brez njihovega aktivnega sodelovanja praktično brez moči.

Statistični paket za družbene vede SPSS

V tem sestavku bomo skušali predstaviti enega od programskih paketov, ki je namenjen analizi statističnih podatkov. Paket se imenuje SPSS (statistical package for the social sciences - Statistični paket za družbene vede) in je bil razvit na univerzi v Chicagu.

V krajšem uvodu bi spregovorili nekaj besed na splošno o programskih paketih, prednostih in pomanjkljívostih njihove uporabe. Pri opisu konkretnega paketa bomo največ pozornosti posvetili dvema značilnostma SPSS in sicer

• statističnih metod ter
• obdelave podatkov z računalniškega stališča.

Pristop k računalniški obdelavi določenega problema z uporabo programskega paketa je podoben pristopu k obdelavi s programom, ki ga naredi uporabnik sam. Vendar pa so med pristopoma nekatere bistvene in pomembne razlike, zaradi katerih bo kritični uporabnik rezultatov načrtovane obdelave vedno razmislil, kateri od obeh pristopov je, glede na okoliščine in možnosti primernejši.

Za pristop k obdelavi s programskim paketom je značilno sledeče:

• Programiranje algoritma ni potrebno ker je njegov program že vključen v paketu. Z malo dopolnilnega znanja je omogočen neposreden in samostojen pristop k delu na računalniku velikemu številu strokovnjakov s področja za katerega obstoji programski paket, čeprav ne obvladajo tehnike programiranja in ne poznajo programskega jezika
• Algoritem (metoda) za razrešitev naloge je že vnaprej izbran, ker so ga definirali razvijalci programskega paketa. Uporabnik zato lahko razreši nek problem s pomočjo paketa tudi če ne pozna natančno algoritma. To predstavlja še eno olajšavo pri uporabi računalnika, je pa tudi lahko pomanjkljivost. Namreč, sam algoritem je narejen za širok krog uporabnikov in ni vedno najboljši ali najbolj ekonomičen.
• Možni rezultati računalniške obdelave so v programskem paketu že vnaprej natančno predpisani. Upamo lahko, da so razvijalci programskega paketa bili dovolj dobri poznavalci področja, in da zato možni rezultati obdelave res predstavlja'o vse tiste potrebne informacije, ki jih uporabnik potrebuje.
• Vse te značilnosti uporabe uvrščajo programske pakete med priporočljive in nadvse koristne pripomočke za ekonomično delo in izrabo računalnikov. Zaradi tega se je tudi njihova uporaba zelo povečala in se vedno pojavljajo novi paketi za različna področja.

Značilnosti SPSS

Za področje statistike je bilo razvitih več paketov od katerih sta najbolj znana in rabljena SPSS in STATJOB. SPSS je prirejen za večje računalnike vseh znanih proizvajalcev: CDC, DEC, IBM, Honeywell, Burroughs, UNIVAC itd.

Možnosti na področju statistike

Kljub temu, da dodelitev statističnih metod na enostavne in bolj zahtevne ni najbolj primerna, nam bo prišla prav pri razlagi SPSS možnosti.

V enostavne statistike štejemo:

• izračun naslednjih vrednosti za določeno populacijo: aritmetične sredine, standardne napake, mediane, modusa, standardnega odklona, variance, koeficienta sploščenosti, ranga, vsote itd. Populacija, ki jo preučujemo je več enot izbranih po določenem kriteriju (področje, panoga, teritorialna pripadnost, organizacijska struktura itd.)
• izračun dvo in večjih kontingenčnih tabel ter naslednjih neparametričnih statistik za analizo tabel: hi-kvadrat, phi, kontingenčni koeficient, simetrični in asimetrični lambda itd.
• izračun in primerjavo nekaterih vrednosti za celotno populacijo, kakor tudi za njene manjše dele. Primer: izračunamo vrednost dohodka na delavca za celotno gospodarstvo in ga primerjamo z dohodkom na delavca po področjih, panogah, skupinah in podskupinah.
• dvovariantno korelacijsko analizo. Odvisnost med dvema spremenljivkama je mogoče prikazati s korelacijskim grafikonom, z izračunom korelacijskih koeficientov, koeficientov regresijske krivulje in tako dalje.

Od zahtevnejših statističnih metod omenjamo sledeče:

• multipla regresijska analiza. Pri dvovariantni korelacijski analizi preučujemo soodvisnost dveh spremenljivk. Pri regresijski analizi pa preučujemo relacije med eno odvisno ali kriterijsko spremenljivko in grupo neodvisnih spremenljivk. Primer: Za kriterijsko spremenljivko vzamemo čisti osebni dohodek na delavca in nas zanima kako na njega vplivajo dohodek na delavca, povprečno uporabljena osnovna sredstva in dohodek na sredstva.
• parcialna korelacijska analiza. Pri socioekonomskih pojavih redko srečamo čisto odvisnost dveh spremenljivk. Večinoma na eno spremenljivko vpliva več drugih. S parcialno korelacijsko analizo lahko odstranimo vplive ostalih in preučujemo samo čiste odnose med dvema spremenljivkama. Primer: odstranimo vpliv povprečno uporabljenih osnovnih sredstev in dohodka na sredstva na čisti osebni dohodek, pri čemer nas zanima čisti vpliv dohodka na delavca na čisti osebni dohodek.
• faktorska analiza. Za njo je predvsem značilno,da nam omogoča zmanjševanje vhodnih podatkov. Namreč, s faktorsko analizo lahko ugotovimo nekatere osnovne značilnosti ali relacije pri dani skupini spremenljivk, tako da te podatke lahko "preuredimo" ali "reduciramo" na manjšo skupino faktorjev ali komponent. To manjšo skupino potem obravnavamo kot izvirne variable, seveda z upoštevanjem medsebojnih relacij.

Razen teh treh statističnih metod se s pomočjo paketa SPSS lahko uporabimo tudi:

• diskriminacijske analize, 
• kanonične korelacijske analize, 
• multiple nelinearne regresijske analize, 
• spektralne analize in
  še cele množice statističnih metod. 

Vse naštete metode so zelo enostavne za uporabo, saj podprograme za vsako statistično metodo pokličemo samo z enim imenom in povemo še katere so vhodne variable. Tako odpade zamudno programiranje kompliciranih algoritmov.

Kljub temu, da so možnosti programskega paketa SPSS pri uporabi statističnih metod najbolj pomembna prednost paketa, bomo spregovorili še nekaj besed o prednostih z računalniškega stališča.

Možnosit na področju obdelave podatkov

SPSS ni programski jezik ter zaradi tega ne more programirati vse kar bi želeli. Tisto kar nam nudi, pa je dovolj (včasih preveč) za naše potrebe in kar je najbolj važno, uporaba je izredno enostavna.

Naštejmo nekaj značilnosti:

• Statistične obdelave so po naravi zaporedne in tudi SPSS dela z njimi, ki so lahko na disku, trakovih ali karticah.
• Omogočena je kreiranje, ažuriranje in arhiviranje sistemskih SPSS datotek s kompletnimi informacijami o spremenljivkah in njihovem formatu, o poddatotekah in številu enot itd.
• Maksimalno število spremenljivk v eni obdelavi je do 5.000. (Obdelava z največ spremenljivkami v SDK je obdelava zaključnih računov in ima nekaj manj kot 1.300 spremenljivk).
• Sortiranje podatkov izvedemo z pozivom podprograma za sort in seznamom spremenljivk, po katerih želimo imeti sortirano podatke.
• Možno je začasno ali permanentno izvršiti: transformacije podatkov, selekcionirati podatke, jim dati posebno utež (večjo ali manjšo veljavo), vzorčenje podatkov itd.
• Ena od značilnosti dela v SDK na področju statistike v (računskih centrih) je veliko izpisov različnih tabel. Programiranje izpisov je enostavna a zamudna naloga, zato bi uporaba SPSS pripomogla k hitrejši izdelavi tabel. S samo štirimi ključnimi besedami lahko formiramo izhodno listo in določimo: širino kolon, dolžino strani, komentarje in še kakšnih dvajset enostavnih statistik ter njihovih kombinacij za vsako kolono.

V tako kratkem sestavku je težko predstaviti obsežen paket kot je SPSS. Skušali smo izbrati tisto, kar bi lahko koristno uporabljali za naše delo.


Avgust 1982

New system needs time - BiH

Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia and his Deputy visited on February, Direction for the Payments System of the CBBH, and they attended the meeting of the commercial banks in order to see for themselves how the new payments system in BH functions. The reform of the payments system started in Slovenia on 1992 and it still goes on. Payments bureau, i.e. the Agency for the Payments System still exists (former SDK – Služba Družbenega Knjigovodstva). Payments system is going on through both the Agency and the commercial banks.

In Bosnia and Herzegovina,the payments bureaus ceased performing payments transactions. Since January 5, 2001 the internal payments system is completely transferred to the commercial banks. When comparing these two ways of new payments system introduction Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia said that the Slovenian system is gradual, and that therefore it takes longer. For 6 years of the reform of payments system Bank of Slovenia settled the structure of the payments system (RTGS and Gyro Clearing), it transferred the accounts of the state institutions and commercial banks from the Agency for Payments System into The inter banking transfer is set. The proposal of the new law is in the Parliamentary procedure. This Law should define when the Agency will stop to perform the payments system operations. The transfer of the accounts from the Agency to the banks should be finished at latest until the June next year. They in Bank of Slovenia are not happy with the dynamics of the account's migration, and if this job is not going to be done according to the schedule, the additional solutions will be looked for to accelerate it.

It is true that Slovenian banks have more time to prepare themselves in staff and in technical aspect, but as Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia says, regardless the fact that BH banks did not have so much time, they have taken over the payments system completely. "These initial problems do not have such dimension which would put in question the system's operating", added our collocutor from Slovenia. They were expected to happen with such a transfer, and from day to day, this system will become better. "My opinion is that, if there are possibilities, I would always accept the solution that would as soon as possible set the condition, which is right, which is economically and in market sense justified and if the difficulties appear at the beginning, this is only a sign that you will be sooner on your finish because the difficulties will be solved at the start, for they are not the one that can hinder you to come to the finish. If for example some problem appears for first 14 days, after three months it will not be the same, for the issue will get consolidated".

He pointed out that he is principally against the monopoly, for the monopoly of one financial institution hinders the development of banking sector. There are no other institutions offered to the client and he can not chose another if he is not happy in the first one. There is no development of the market, because there is no competition. There is the ruling of the only one institution, and if it is controlled by the state instead by the market, this is the worst possible option.

Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia considers that the advantage of the payments system reform in BH is also in the fact that the expenses were less than the one of the reform in Slovenia, which is longer and more expensive.

"In that system of reform we involved 6 years, a lot of things was prepared, but, in my opinion, still too long, because each project that lasts longer spends more".

With the compliments to his colleges from the CBBH Direction for the Payments System, Slovenian director pointed out once more that the problems in the starting phase of new payments system could be expected, but that it is better to operate at the beginning, maybe, less fast and less cheaper, but operate on right basis and principles. The new system should be given a
time and he will become perfect by itself.


February 2001

Plačilni promet na Nizozemskem

Servisna organizacija za izvajanje plačilnega prometa med udeleženci, ki imajo svoje žiro račune pri posameznih bankah, je Bankgirocentrale (BGC). Imetniki žiro računov dobijo vsak v svoji banki številko žiro računa, ki je enotnega formata in zgrajena po enotni metodologiji. Naloge za prenos denarja s svojega na želeni žiro račun v isti ali drugi banki posreduje plačnik Bankgirocentrali. BGC sprejema originalne papirnate dokumente ali pa tudi nekatere računalniške nosilce podatkov, kot medij za prenos podatkov. Tako je mogoče predlagati magnetni računalniški trak, kompatibilen s trakovi na IMB 360/370, disketo, magnetni trak v kaseti, dokument, ki ga je mogoče brati z računalniškimi optičnimi čitalniki in celo luknjane kartice.

Vsa polja v stavku enega plačilnega naloga so standardizirana in to za vsak medij posebej. Dokument plačilnega prometa na Nizozemskem ima skoraj iste elemente kot naš virman: številko žiro računa plačnika, številko žiro računa upnika, znesek, oba naslova, opis namena plačila in prostor za podpis plačnika.

V zvezi s posredovanjem podatkov na računalniških nosilcih podatkov je zanimivo, da dovoljujejo tudi tekstovno sporočilo v polju za opis namena plačila.

V tehnologiji zajemanja oziroma kontrole je poleg kontrolnih številk v identifikacijskih oznakah ter kontrolnih seštevkih za zneske, vpeljano še seštevanje številk oznak žiro računov in seveda primerjanje z vsoto teh številk. Ker bi bili seštevki 9 mestnih žiro računov, kot so standardizirani na Nizozemskem, preveliki, se omejujejo le na zadnjih pet mest seštevka. BGC predpisuje vse postopke takega plačilnega prometa od pošiljanja magnetnih nosilcev, do reklamiranja, storniranja in vračanja magnetnih nosilcev.

Seveda pozna BGC tudi zbirni nalog za prenos podatkov. Papirnati dokument ima prostora do 10 individualnih plačil oziroma nalogov, ki imajo iste elemente kot individualni plačilni nalogi.

Clearing houses, bank, girozentrale

Ob razpravah o plačilnem prometu v razvitih tržnih gospodarstvih se pogosto omenjajo tudi klirinške hiše (Clearing houses) in žiro centrale (girozentrale). V tekstu bomo skušali pojasniti nastanek, vlogo in pomen klirinških hiš o plačilnem prometu, mimogrede pa bomo omenili tudi klirinške banke značilne za bančni sistem Anglije in žiro centrale, ki jih pozna bančni sistem Nemčije.

Plačilni promet je nevtralni bančni posel (poznamo še aktivne in pasivne bančne posle), ki ga v sodobnem tržnem gospodarstvu poleg bank čedalje bolj pogosto opravljajo tudi nebančne institucije, ki so se zelo intenzivno pričele razvijati v tržnih gospodarstvih po drugi svetovni vojni. Tradicionalna značilnost bank je v absorpciji in plasmaju kratkoročnih sredstev, nebančne institucije pa so se razvile kot dopolnilne institucije bank, ki so se prvenstveno specializirale za srednjeročno in dolgoročno formiranje finančnih potencialov ter za kreiranje investicijskih plasmajev. Nebančne institucije je potrebno obravnavati kot institucije, ki so se formirale tudi z namenom popolnega plačevanja in obračunavanja finančnih ter blagovnih terjatev in obveznosti.

Zelo močan razvoj obravnavanih institucij je bil zaznan v 60-tih letih in kasneje, ko smo bili priča intenzivnemu razvoju računalništva in informatike kot predpogoju novi stopnji razvoja nevtralnih bančnih poslov.

Nevtralne bančne posle običajno delimo na:

• posredovanje v plačilnem prometu
• depo posle (varovanje vrednosti)
• kupoprodaja in izdaja vrednostnih papirjev
• odpiranje akreditivov in izdajanje kreditnih pisem.

Našo pozornost namenjamo plačilnemu prometu (gotovinskemu in brezgotovinskemu), ki se je v tržnih gospodarstvíh zelo intenzivno razvijal prvenstveno v okviru bank, kasneje pa tudi v nebančnih institucijah. Z razvojem brezgotovinskega plačilnega prometa se je vedno bolj pojavljala potreba po obračunu opravljenega plačilnega prometa med bankami in drugimi posredniki (npr. PTT) pri čemer je potrebno poudariti, da sta učinkovitost in hitrost plačilnega prometa v zelo veliki meri odvisna od ustrezne organiziranosti obračunskih mest, ki funkcionirajo kot posebne institucije samostojno, ali pa v okviru centralne banke. Kot samostojni obračunski instituciji se najpogosteje navajata:

• obračunski in kompenzacijski zavodi - klirinške hiše (clearing house)
• žiro centrale (girozentrale).

Clearing house

V Ekonomski enciklopediji (1) je pod pojmom »kliring« pojasnjeno, da gre za »periodično prebijanje medsebojnih terjatev med bankami«. V ta namen banke ustanavljajo posebne ustanove t.i. »clearing house«, obračunavanje se vrši v obliki preverjanja zneskov, ki jih vsaka banka dolguje drugim bankam ali jih od njih terja. Razlike se poravnavajo gotovinsko ali pa s knjiženjem na računu. Preverjanje se izvaja večkrat na dan, saj gre pri obračunavanju zneskov za ogromne vsote.

Ekonomsko poslovni slovar angleškega jezika (2) definira pojma clearing house in Bankers' clearing house takole:

Clearing house - institucija, ki poravnava medsebojne razlike (zadolženost) med člani. Na primer, trgovci določenega blagovnega centra uporabljajo klirinško hišo zato, da se izognejo posredovanju čekov med agenti, posredniki itd. Vse prodaje in nakupe registrira klirinška hiša, ki pošlje račune, nanašajoč se na razliko trgovcem, običajno na določen plačilni dan. Najbolj znana klirinška hiša je Bankers Clearing House.

Bankers' clearing house ustanova, ki so jo kot članice ustanovile banke za poenostavljeno izmenjavo in pridobivanje plačila za več tisoč čekov, ki se plačajo v bančnih podružnicah po vsej državi. Zadolženost (Indebtedness) med bankami je rezultat razlik med dnevnim zneskom izmenjanih čekov in kolikor se da, se te razlike poravnavajo že med njimi samimi, končna poravnava pa je izvedena z vključitvijo Bank of England, v kateri ima vsaka klirinška banka svoj račun.

Enciklopedični slovar The living WEBSTER Encyclopedic Dictionary of the English Language (3) opredeljuje clearing house kot institucijo, preko katere se medsebojno poravnavajo bančne terjatve. Na borzi (Stock Exchange) in pri Ministrstvu za trgovino (Board of Trade) obstajajo podobne (similar) klirinške hiše za poenostavitev trgovanja z delnicami, žitom in drugim blagom.

Klirinške hiše so nastale leta 1775, ko so banke v Londonu ustanovile posebno obračunsko mesto v okviru katerega so kompenzirale medsebojne terjatve in obveznosti, ki so izhajale iz opravljenega brezgotovinskega plačilnega prometa njihovih komitentov. Sodobne klirinške hiše so organizirane regionalno, tako da predstavljajo obračunska mesta za banke, ki so na te hiše vezane. Banke imajo v klirinških hišah obračunske račune, preko katerih potekajo kompenzacije, razlika pa se poravna v breme njihovih žiro računov pri centralnih bankah. Kompenzacije potekajo v klirinških hišah vsakodnevno (tudi večkrat na dan) na osnovi dostave vseh plačilnih dokumentov, uporabljenih v plačilnem prometu članic bank.

Plačilne instrumente, ki se ne nanašajo na banko - članico regionalne klirinške hiše, je potrebno dostavljati klirinški hiši širšega področja.

Klirinške hiše so ena od značilnosti zelo razvitega angleškega bančnega sistema. Bančni kliring se v Angliji opravlja preko treh obračunskih mest, Clearing houses, in to preko kliringa za London, za banke znotraj Anglije in za banke Commonwealtha. Obračunavanje oziroma sestanek poteka dvakrat dnevno in sicer ob 10.30 ob izmenjavi čekov in ob 14.30 ob izmenjavi saldov računov po izvedenih knjiženjih sprejetih čekov in drugih instrumentov brezgotovinskega plačilnega prometa.

Clearing banks

Klirinške banke so banke angleškega bančnega sistema (4) in so članice angleških klirinških hiš s sedežem v Londonu, Edinburghu in Belfastu. Klirinške banke omenjamo predvsem z namenom, da poudarimo razliko med njimi in klirinškimi hišami.

Klirinške banke predstavljajo osrčje zelo razvitega angleškega bančnega sistema. To so velike banke z mnogimi podružnicami, preko katerih pokrivajo celotno Anglijo in Wales. Na Škotskem in v severni Irski delujejo tri Škotske in štiri severno irske klirinške banke. Omeniti moramo tudi institucijo, ki je v državni lasti z imenom The National Girobank - ustanovljena leta 1968 in je institucija, ustanovljena po vzorcu kontinentalnih žiro central, ki ponuja storitve denarnih transakcij preko pošt. Londonske klirinške banke imajo 11.100 podružnic, škotske 1.500 in Severno Škotske 300.

Angleški bančni sistem je zelo koncentriran (v primerjavi npr. z ameriškim), saj je v štirih velikih klirinških bankah (Big Four) koncentriranih preko polovica celotnih bančnih depozitov Anglije. Največje angleške klirinške banke so: Barclays Bank (ustanovljena 1694), Lloyd Bank (1865), Midland Bank (1885) in National Westminster Bank (1843).

Girozentrale

Žiro centrale so prav tako obračunske institucije, ki za istovrstne denarne institucije opravljajo obračun opravljenega plačilnega prometa svojih članov na osnovi instrumentov plačilnega prometa. Medsebojno se povezujejo v večje grupacíje, ki s svojim poslovanjem zagotavljajo enotni obračun opravljenega plačilnega prometa v širši regiji, kar v veliki meri prispeva k njegovi hitrosti, učinkovitosti in racionalnosti.

Žiro centrale so ena od značilnosti nemškega bančnega sistema, v katerem opravljajo žiro promet med hranilnicami. Žiro centrale so v Nemčiji povezane v okviru Deutsche Girozentrale. Dvanajst žiro central razpolaga z likvidnimi rezervami bank, prav tako pa poslujejo kot klirinške hiše za svoje člane v okviru neke regije. Največja med žiro centralami je Westdeutsche Landesbank, Düsseldorf.

Značilnosti klirinških hiš in žiro central zelo na kratko so:

• klirinške hiše so del angleškega, žiro centrale nemškega bančnega sistema (po tem vzoru so prisotne tudi v nekaterih drugih državah)
• obe vrsti institucij sta neke vrste obračunska mesta med bankami v Angliji oz. med hranilnicami v Nemčiji (v Angliji obstoja še t.i. The Girobank kot obračunsko mesto plačilnega prometa med poštami)
• obe vrsti institucij imata regionalni značaj s tem, da se povezujeta tudi širše
• tako klirinška hiša kot žiro centrala sta popolnoma različni instituciji od klirinške banke oziroma žiro banke.

Po našem razumevanju delujeta obravnavani obračunski ustanovi (klirinška hiša, žiro centrala) na osnovi opravljenega plačilnega prometa komitentov bank oziroma hranilnic in s tega vidika moramo v razpravah o plačilnem prometu v bodočnosti, to spoznanje upoštevati.

Poudariti velja, da sta v literaturi navedeni instituciji prisotni ob izvajanju plačilnega prometa preko bank, hranilnic, pošt ipd. S tega vidika pomeni po našem razumevanju zavzemanje za organizacijo plačilnega prometa s pomočjo klirinških hiš ali žiro central istočasno zavzemanje za izvajanje plačilnega prometa pravnih oseb preko bank, hranilnic, pošt ipd. (za prebivalstvo naštete institucije pri nas že opravljajo plačilni promet).

Strokovno proti takšnemu izvajanju plačilnega prometa nimamo nič, želimo le, da je to spoznanje pri oblikovanju bodočega plačilnega prometa, prisotno. Osnovni cilj reorganizacije plačilnega prometa naj bo boljši plačilni promet za pravne in fizične osebe, kot ga imamo danes.

• (1) Ekonomska enciklopedija i Savremena administracija, Beograd 1984, str. 1022
• (2) A Dictionary of Economics and Business - New ad revised edition 1985, str. 63 in str. 27
• (3) Izdaja - The English Language Institute of America Chicago, 1975, stran 187
• (4) Bančni sistem je po definiciji organizacija bank v neki državi in je po tej definiciji od države do države različen. Iz tega izhaja, da je za podrobnejšo obravnavo bančnega sistema tržnega gospodarstva le-tega potrebno obravnavati po državah oz. enega tržnega bančnega sistema ni (jih je več).

LITERATURA

• dr. A. Katunarič: Banke - princip i praksa bankovnog poslovanja, Zagreb 1988
• S. Jovič: Bankarstvo, Naučna knjiga, Beograd 1990
• A. Hendrie: Banking in the EEG-structures and sources of finance, Financial Times Business Information, London 1985
• P. Baby: Law Relating to Banking Services, Longman Group Uk Lth 1990 (First published)
• The Economist 7-13 April 1990 - What is a bank? A survey of International Banking
• Ekonomska Enciklopedija - Savremena administracija, Beograd 1984
• A Dictionary of Economics and Business - New revised edition, London 1986

Maj 1991

Interpay

Interpay - klirinška hiša za plačila majhnih vrednosti

Interpay je nizozemska klirinška hiša za medbančna plačila in je zgleden primer organiziranosti in učinkovitosti pri opravljanju velikega obsega plačil. Nastala je leta 1994 z združitvijo dveh klirinških sistemov, de Bankgirocentrale, ki so jo v zgodnjih šestdesetih letih organizirale banke in Postal Giro kot banko z največ računi. Plačila med obema sistemoma so potekala počasi in po zapletenih postopkih, zato so se banke na začetku devetdesetih let sporazumele, da bodo različno medbančno organizirane sisteme, združili v eni instituciji. Združevanje je potekalo v dveh smereh.

Najprej se je začelo tehnološko poenotenje s postopnim uvajanjem standardov in racionalizacijo postopkov, ki je v polnem obsegu zaživelo v letu 1997, vzporedno pa je potekalo organizacijsko združevanje z ustanovitvijo lnterpaya.

Spoznanje v državi Nizozemski, ki šteje 16 milijonov prebivalcev, da je za majhno državo dovolj en integriran sistem za medbančna plačila majhnih vrednosti vseh vrst, toliko bolj velja za še manjšo državo, kot je Slovenija.

Združitev klirinških sistemov

Poleg združitve dveh velikih sistemov v neto klirinški sistem so se v lnterpay vključili tudi že prej obstoječi klirinški sistemi za obdelavo čekov, bankomatov (ATM), plačilnih kreditnih kartic in elektronska prodajna mesta (POS - Point Of Sale) na podlagi osebne identifikacije (PIN - Personal Identification Number). Poleg tega je v lnterpayu organiziran sistem za nujna plačila Telegiro, iz katerega prejemnik v pol ure prejme priliv sredstev na račun.
Kliring vrednostnih papirjev je organiziran posebej (Amsterdam Exchange Securities Clearing) in ni sestavni del lnterpaya.
Razen internih bančnih kliringov med računi v isti banki in lnterpaya kot klirinškega sistema ne obstaja med bankami v državi noben drug privaten kliring.
Poravnava vseh klirinških sistemov poteka prek RTGS (Real Time Gross Settlement) na računih bank pri centralni banki (de Nederlandsche Bank).

Lastništvo in upravljanje

Lastnice Interpaya so tri velike banke v deležu, ki je sorazmeren obsegu prometa, ostale banke imajo minimalen delež. Pogoj za pravico lastništva je vsaj 0,5 % delež prometa v celotnem prometu Interpaya. Pred združitvijo de Bankgirocentrale in Postal Giro so banke povabile k sodelovanju strokovnjake, ki so iz lastništva obeh sistemov pripravili novo razdelitev deležev lastništva lnterpaya. Iz lastništva izhaja tudi upravljalna funkcija, ki jo opravljajo člani uprave Interpava, imenovani izmed predstavnikov bank delničark (devet članov) in enega predstavnika bank nedelničark. Centralna banka ni solastnica lnterpaya in tudi nima predstavnika v upravi.

Učinkovit in poceni plačilni sistem

In kako se je zgodila združitev? Leta 1991 so banke in velika podjetja ob zahtevi ministrstva za finance in ministrstva za ekonomske zadeve dosegle dogovor, da bodo povečale uporabo učinkovitih plačilnih instrumentov in zmanjšale stroške plačilnih storitev. Po oceni dosegajo stroški plačilnega prometa v bankah približno 50 % delež operativnih stroškov, zato je zelo pomembna poceni infrastruktura za opravljanje medbančnih storitev. Ustanovili so upravni odbor za pospeševanje učinkovitosti v plačilnih sistemih. To je bil odbor brez pravne moči, a so ga ustanovili zainteresirani uporabniki plačilnih storitev. Obe ministrstvi in centralna banka so bili v vlogi opazovalcev.
Po nekaj letih, ko je bila večina ciljev dosežena, se upravni odbor ni razpustil, temveč preimenoval v delovno skupino za učinkovitost v plačilnih sistemih in zdaj deluje kot koordinacijski odbor.
Omenili smo že, da je nekaj bank lastnic lnterpaya, udeleženke sistema pa so skoraj vse depozitne banke. Centralna banka ni udeleženka. Interpay je kot klirinška hiša zelo avtomatiziran neto poravnalni sistem, ki obdela vse vrste plačil majhnih vrednosti. Razvoj vsebinskega modela in informacijske podpore je lasten, trajal je nekaj let, pri tem je sodelovalo tristo ljudi.
Cenovna politika lnterpaya je postavljena na temelju samofinanciranja, zato so cene določene tako, da popolnoma pokrivajo stroške. Ceno sestavljata cena za transakcijo in cena za paket nalogov, stroške pa plačata pošiljatelj in prejemnik. Povprečna cena na transakcijo je 0,035 evra ali 6,70 slovenskega tolarja in je v primerjavi s povprečno ceno 115 SIT za obdelan negotovinski nalog v Agenciji RS za plačilni promet izredno nizka.

Upravljanje Interpaya in vodenje razvoja plačilnih sistemov v državi

Banke želijo voditi in usmerjati delo lnterpaya najbolj učinkovito, pri tem pa ne ustanoviti preveč komisij in odborov. Dogovorile so se, da so člani istih odborov, ki so ustanovljeni na ravni združenja bank za razvoj in upravljanje vseh plačilnih sistemov v državi, hkrati tudi člani upravljalnih in svetovalnih odborov lnterpaya.
Ker ni posebnega zakona o plačilnem prometu - v državi imajo le zakon o bančništvu iz leta 1998 in zakon o nadzoru iz leta 1992 - so na ravni združenja bank postavili stalno organizirano obliko z odbori, ki odločajo, svetujejo in predlagajo. Člani odborov so predstavniki bank, lnterpaya in združenja bank (Dutch Bankers' Association). Organizirani so v hierarhični strukturi: Odbor za razvoj plačilnih sistemov (Payment Policy Čommission), Odbor za svetovanje (Advisory Committee for Payments) in delovne skupine (Working Groups), ki štejejo po deset članov za posamezna področja. V delovnih skupinah so strokovnjaki za vsebino, tehniko in tehnologijo ter pripravljajo gradiva in predloge za vrsto odprtih vprašanj.
Člani Odbora za razvoj plačilnih sistemov so hkrati člani nadzornega upravnega odbora lnterpaya, člani Odbora za svetovanje v plačilnih sistemih pa so hkrati člani Odbora za svetovanje poslovodstvu lnterpaya.
Organizacija dela v nacionalnih plačilnih sistemih v Nizozemski je vredna posnemanja, saj omogoča stalen in strokoven razvoj plačilnih sistemov. Delovne skupine pripravijo gradiva v zvezi z določeno vsebino, v kateri so nastale spremembe ali so se pojavile na novo. Gradivo nato preuči Odbor za svetovanje in po vsebinskih uskladitvah ga potrdi Odbor za razvoj plačilnih sistemov, odločitev pa spoštujejo vsi udeleženci v plačilnem prometu.
Centralna banka ni neposredno udeležena v odborih, je pa v vlogi opazovalke v Odboru za svetovanje zaradi odgovornosti za učinkovit in poceni plačilni promet v državi. V sami centralni banki imajo za reševanje sprememb ali novih vsebin na področju plačilnih sistemov podobno organizirane odbore in delovne skupine.

Delovanje interpaya

Kreditni nalogi

V nadaljevanju je opisan način, kako na Nizozemskem obdelajo vse kreditne naloge, ki jih inicira pošiljatelj plačila, tudi trajne naloge, s katerimi plačnik pooblasti banko, da na določen dan v mesecu obremeni njegov račun in pošlje plačilo za določene obveznosti.
Interpay nima poslovnega odnosa s podjetji in drugimi bančnimi komitenti, ki imajo račune v bankah. Interpay ne pozna stanja na računih, ne posega na račune in tudi ne izdela izpisa o stanju na računu. To opravljajo banke, pri čemer uporabljajo avtomatizirane postopke. Banke bremenijo ali odobrijo račune komitentov, izdelajo izpise o stanju in prometu na računih in jih pošljejo komitentom. Interpay ponuja posebno storitev za banke tako, da sprejema tudi plačilne naloge direktno od podjetij na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo podjetje, banka in lnterpay. Plačilne naloge pripravi za obdelavo, vendar jih ne vključi v obdelavo brez potrditve banke. Tako lahko opravlja posebno storitev za banke - interni plačilni promet, če imajo podjetja odprte račune pri isti banki.

Predlaganje nalogov

lnterpay je v letu 1998 sprejel in obdelal okoli 2 milijardi negotovinskih plačil. Tako veliko količino nalogov lahko obdelajo zato, ker imajo organizirano predlaganje nalogov z datumom plačila vnaprej. Poleg tega imajo določen urnik v delovnem dnevu, tako da so nalogi, ki so predloženi do 9. ure zjutraj, zagotovo obdelani isti dan, predloženi med 9. in 11. uro so lahko, a ne nujno obdelani isti dan, če pa so predloženi po 11. uri, so zagotovo obdelani naslednji dan oziroma na dan plačila.

Priprava in obdelava nalogov

Plačilne naloge banke pripravijo v elektronski ali papirni obliki. Če so v papirni obliki, so optično čitljivi ali se podatki prenesejo v elektronsko obliko s tehniko preslikovanja (image processing). Za vsak način predlaganja nalogov je predpisan standard.
Po včitavanju nalogov se le-ti pretvorijo v enotno obliko elektronskega zapisa in gredo v obdelavo ali pa se shranijo v datoteke, kjer čakajo do dneva plačila. Po obdelavi (kliringu oziroma multilateralnem izračunu neto pozicij) se nalogi sortirajo po bankah prejemnicah plačil in pripravijo v obliki in standardu, v katerem banka prejema naloge.

Poravnava pozicij

V Interpayu stalno spremljajo neto pozicije bank in sporočajo bankam podatke o neto pozicijah ob 9., 11. in 1 3. uri. Zadnji podatek je neto pozicija, s katero se poravna obveznost ali terjatev banke pri centralni banki. Banke so pooblastile lnterpay, da v njihovem imenu opravi poravnavo na računih bank v centralni banki v sistemu RTGS. Interpay vsaki dve uri obvešča banke o neto multilateralnem izračunu s ciljem, da so banke pravočasno obveščene in pripravljene na morebitni najem kredita na denarnem trgu, ki ga organizira centralna banka pred neto poravnavo. Po poravnavi ob 13.30 lahko banke še naprej pošiljajo plačila, ki se poravnajo naslednji dan oziroma na dan plačila.
Poleg neto kliringa je v lnterpayu organiziran še sistem za bruto poravnavo nujnih nalogov - Telegiro, v katerem prejemnik dobi sredstva v pol ure. Končna bruto poravnava je pri centralni banki na računih bank ob 17. uri.

Direktne obremenitve

Za direktne obremenitve izda nalog prejemnik sredstev, ki ga je plačnik pooblastil, da obremeni njegov račun na podlagi pogodbenega odnosa med tremi udeleženci: plačnikom, prejemnikom sredstev oziroma predlagateljem debetnih nalogov in lnterpayem. Število direktnih obremenitev se je zelo povečalo, saj so uvedli sistem, da lahko stranka v roku enega meseca po že opravljenem plačilu le-to prekliče in dobi denar nazaj. S tem so povečali zaupanje v ta način plačevanja, saj so se izterjave prek sodišč časovno vlekle. Plačilni nalogi so pripravljeni po predpisanih in uveljavljenih standardih. Direktne obremenitve so poceni in učinkovit sistem, uporabljajo pa se v primerih plačevanja elektrike, plina, zavarovanja, kreditnih kartic ipd. Po obdelavi prejme iniciator debetnih nalogov poleg sporočil o plačilih, ki jih je prejel, še podatke o plačilih, ki niso bila realizirana.

Register

Da lahko proces gladko poteka, je v lnterpayu organiziran register z več bazami za več namenov. V njem je 24 milijonov podatkov o računih, od tega za okoli 125.000 podjetij. V registru je baza podatkov o iniciatorjih debetnih nalogov, ki jih je okoli 60.000, plačniki so identificirani z bančnim računom, poleg tega so v posebni bazi še podatki o višini sredstev, do katerih lahko prejemnik sredstev predloži debetni nalog in številke pogodb med plačnikom in prejemnikom sredstev. Lastnice registra so banke, ki so hkrati tudi skrbniki podatkov in jih dnevno ažurirajo. Vodenje in ažuriranje registra je avtomatizirano in centralno, uporabniki podatkov registra pa so banke in lnterpay. Tudi za to rešitev je bila računalniška podpora razvita v Interpayu.

Drugi sistemi

Sistemi čekov, bankomatov, plačilnih kartic, elektronskih prodajnih mest so se pridružili lnterpayu v obliki, v kateri so že delovali.
Uporaba čekov upada in je minimalna, zato banke preučujejo možnost, da bi v bližnji prihodnosti povsem odpravile ta plačilni instrument.
Nasprotno narašča uporaba plačilnih kreditnih kartic VISA in EUROCARD. Uvajanje POS terminalov na elektronskih prodajnih mestih se je začelo že pred petnajstimi leti. Bankam se je uspelo dogovoriti in uveljaviti splošne tehnične in pravne okvire za elektronsko plačevanje, ki deluje na podlagi uporabe magnetne črte in osebne identifikacijske številke (PIN) kot zaščite pred zlorabo. Zadnjih nekaj let je število POS terminalov na prodajnih mestih skokovito naraščalo. Zdaj jih je v uporabi več kot 120.000, kar pomeni 8 terminalov na 1.000 prebivalcev. V Sloveniji je v uporabi 12.173 terminalov, kar je 6 terminalov na 1.000 prebivalcev. Interpay upravlja mrežo terminalov POS pa tudi del mreže bankomatov.

Klirinška hiša v Sloveniji

Če naredimo primerjavo med Nizozemsko in Slovenijo, lahko ugotovimo, da je Slovenija glede organiziranja enotne klirinške hiše v fazi, v kateri je bila Nizozemska leta 1991, ko so se banke odločile integrirati vse klirinške sisteme v eno hišo. V Sloveniji že imamo žiro- kliring za plačila majhnih vrednosti, ki obdela medbančne kreditne negotovinske naloge, imamo klirinške sisteme čekov, bankomatov, kreditnih kartic in elektronskih prodajnih mest. Imamo tudi sistem za bruto poravnavo v realnem času, prek katerega se vsak dan poravnajo neto izračunane pozicije žirokliringa, lahko pa se bodo v prihodnosti tudi multilateralno izračunane neto pozicije drugih kliringov (zdaj se poravnajo bilateralne pozicije v obliki plačil med bankami). Nimamo pa še sistema za plačila direktnih bremenitev, ki ga je treba zgraditi, poleg tega nimamo trdne namere bank, da se vsi klirinški sistemi združijo v eno hišo.

Pobude Banke Slovenije so bile nekajkrat dane, 7. maja 1999 je bila tudi organizirana delavnica na temo vzpostavitve integralnega sistema plačil majhnih vrednosti (ISPMV). Na delavnico so bili povabljeni predstavniki bank, Združenja bank, Klirinško depotne hiše, velikih podjetij in zavodov. Sklepi delavnice so spodbudni in napovedujejo vzpostavitev integralnega kliringa oziroma ustanovitev klirinške hiše v dveh letih:

• izdela se organizacijska shema projekta z vsebinskim in operativnim načrtom,
• začnejo se aktivnosti za ustanovitev klirinške hiše,
• s pobudami z delavnice se seznani nadzorni svet ZBS, ki naj sprejme odločitve o osnovnih usmeritvah in izpelje nadaljnje aktivnosti (tudi glede načina institucionalne organiziranosti),
• banke morajo najti stik s strankami, saj so plačilne storitve temeljni bančni posel,
• zgoraj naštete aktivnosti se izpeljejo do 30. junija 1999,
• na začetku septembra se ustanovi projektna skupina, ki bo na podlagi izdelane študije sprejela glavne odločitve.

Kot je bilo dogovorjeno na delavnici, bo jeseni izdelana študija, v kateri bo predlagan vsebinski in organizacijski način ustanovitve klirinške hiše. Po potrditvi idejne zasnove bo treba v projektno organizirano delo vključiti strokovnjake iz bank, Združenja bank in drugih zainteresiranih.

Čas doseganja cilja je zelo odvisen tudi od tega, kako hitro bodo banke spoznale, da je treba operativne stroške, ki nastanejo pri opravljanju plačilnega prometa, zmanjšati z organiziranjem enotnega, hitrega in poceni sistema za opravljanje plačil med bankami, in kdaj bodo pripravljene investirati v klirinško hišo. Enoten in integriran sistem, ki omogoča učinkovito in poceni opravljanje medbančnih plačil, zmanjšuje stroške poslovanja bank in s tem daje bankam možnosti za konkurenčne storitve za svoje komitente.

Junij 1999 

Sodelovanje SDK v sistemu BPRČ

Uvod

Po prenosu računov obvezne rezerve bank, hranilnic in HKS iz Agencije RS za plačilni promet (v nadaljevanju: Agencija) v Banko Slovenije marca 1997, se je začela druga faza reforme plačilnega prometa - prenos računov bank, hranilnic in HKS v Banko Slovenije in banke ter izvajanje medbančnih plačil prek sistema bruto poravnave v realnem času (v nadaljevanju sistem BPRČ). Datum za začetek vodenja računov finančnih institucij in za uvedbo sistema BPRČ je bil določen s 6. aprilom 1998.

Priprave na vključevanje Agencije

Spomladi 1997 je bilo imenovanih devet delovnih skupin pri BS, katerih člani so iz bank, BS, projektne skupine in iz Agencije. Ena od delovnih sku in je bila skupina za pripravo podprojekta za organizacijsko in tehnološki vključitev Agencije v sistem BPRČ, sestavljali pa so jo člani iz petih bank, Agencije in Banke Slovenije oziroma projektne skupine.

Delovna skupina je pričela intenzivno delati v septembru 1997 in pripravila do decembra 1997 vsebinske in tehnične temelje za izdelavo vmesnika za prenos plačil med obema sistemoma: sistemom obdelave plačilnega prometa v Agenciji in sistemom BPRČ. V januarju 1998 so bile v Agenciji izdelane podrobne specifikacije za izdelavo računalniških rešitev, v marcu se je začelo testno pošiljanje plačil med BS in Agencijo prek sistema BPRČ. Dva dneva pred uvedbo sistema so tudi banke sodelovale v testiranju in pošiljale v sistem BPRČ plačila za prenos sredstev s poravnalnega računa na pozicijo pri Agenciji. Uspešna vključitev Agencije v prvih dneh delovanja sistema BPRČ z izmenjavo plačil med dnevom in s pripravo sporočil za poravnavo pozicij na koncu obdelave plačilnega prometa je pokazala, da je bilo nekaj mesečno delo v Agenciji opravljeno strokovno in pravočasno.

Postavitev sistema BPRČ

Na podlagi sklepa o postavitvi sistema BPRČ 6. aprila 1998, sprejetega pri Svetu Banke Slovenije, so banke in ena hranilnica kot neposredne udeleženke sistema BPRČ odprle poravnalne račune pri BS. Hranilnice in HKS so kot posredno udeleženke sistema BPRČ odprle transakcijske račune pri bankah. Vsa sredstva finančnih institucij so se z računov pri Agenciji prenesla na poravnalne oz. transakcijske račune. Računi bank, hranilnic in HKS pri Agenciji se niso zaprli, temveč štejejo kot pozicije na poravnalnem oz. transakcijskem računu. Vsa plačilo med finančnimi institucijami potekajo prek sistema BPRČ. Na pozicijah pri Agenciji se izvajajo plačila, ki se ne poravnavajo prek sistema BPRČ (plačila med pravnimi osebami, med bankami in pravnimi osebami ipd). Žiro računi pravnih oseb ostajajo v tej fazi reforme še pri Agenciji.

Organizacijske in tehnološke podlage

Temeljni cilj pri povezovanju obeh sistemov, obdelave plačilnega prometa v Agenciji in sistema BPRČ, je v tem, da sistema delujeta čim bolj neodvisno drug od drugega, da težave v enem sistemu ne vplivajo na delovanje drugega sistema in da lahko zaključujeta delovni dan vsak zase. Ta cilj je večinoma dosežen z izjemo v dveh primerih, ko je zelo pomembno, da sta oba sistema delujoča in da si hitro izmenjata plačila. Prvi primer je jutranji prenos sredstev bank, hranilnic in HKS s poravnalnih oz. transakcijskih računov na pozicije pri Agenciji za pravočasno dviganje gotovine in za obdelavo plačilnih njegov v plačilnem prometu, ki poteka v Agenciji. Za prenos je pomembno, da poteka hitro in v realnem času. Drugi primer je zadnja faza pred zaključkom delovnega dne sistema BPRČ, ki se lahko začne šele po izračunu pozicij bank pri Agenciji, konča pa potem, ko vse banke poravnajo svoje obveznosti.

Agencija se vključuje v sistem BPRČ prek "klirinškega" računa, ki ima v omrežju SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) svojo adreso, s katero upravlja BS. Komunikacijska povezava med Agencijo in mestom priključka v omrežje SWIFT v Banki Slovenije teče po omrežju BSnet. Banka Slovenije je postavila privatno mrežo BSnet s postavitvijo NT strežnikov v banke. Strežniki so z najetimi linijami povezani z NT strežnikom v BS. Na enak način je povezan v mrežo v Agenciji instaliran NT strežnik, na katerem so programi za prenos podatkov, ki na vsaki dve minuti prenesejo pripravljena standardizirana sporočila iz Agencije v BS in v nasprotni smeri.

Postopek pošiljanja sporočil iz omrežja BSnet v sistem BPRČ je prav tako avtomatiziran. S to stopnjo avtomatizacije je dosežen cilj, do se tudi plačila iz Agencije v sistem BPRČ in v nasprotni smeri realizirajo v realnem času.

Sodelovanje Agencije v sistemu BPŠC

To sodelovanje obsega naslednje vsebine:

• prenos sredstev s poravnalnih ali transakcijskih računov na pozicije ali narobe,
• poravnavo pozicij bank, hranilnic in HKS ob zaključku obdelave plačilnega prometa,
• prenos plačil med komitenti bank, ki imajo račune pri Agenciji, in komitenti bank, ki imajo račune v bankah v/iz sistema BPRČ,
• stalno pošiljanje podatkov o stanjih na pozicijah bank, hranilnic in HKS v BS (na 15 minut).

Poleg tega je uvedba sistema BPRČ prinesla spremembe še na področju dviganja gotovine v Agenciji in zbiranja oz. kompletiranja statističnih informacij iz bank.

Prenos sredstev

Sredstva kreditnih institucij so na poravnalnih računih pri BS ali na transakcijskih računih pri bankah. Na začetku delovnega dne so pozicije institucij pri Agenciji 0 (nič), zato banke, hranilnice in HKS prenesejo sredstva s poravnalnih oz. transakcijskih računov na pozicije pri Agenciji za namene dviganja gotovine in poslovanje med dnevom. Če imajo finančne institucije več sredstev na pozicijah (večji priliv sredstev kot odliv), lahko med dnevom prenesejo sredstvo s pozicij na poravnalne oz. transakcijske račune.

Poravnava pozicij

Ob zaključku obdelave plačilnega prometa v Agenciji (po l8. uri) izračuna Agencija stanje na pozicijah bank, hranilnic in HKS z upoštevanjem sredstev deponentov bank. Poravnava pozicij na poravnalne ali transakcijske račune poteka tako, da Agencija pripravi sporočila SWIFT in jih pošlje v Banko Slovenije, ta poravna izračunane pozicije bank prek sistema BPRČ tako, da banke dolžnice, ki imajo negativno pozicijo iz naslova vključevanja deponentov, poravnajo obveznosti in nakaže`o sredstva s poravnalnega na klirinški račun, banke upnice pa prejmejo sredstva s klirinškega na poravnalni račun. Obdelava plačilnega prometa se konča s pozicijami 0, sistem BPRČ pa se zaključi, ko so vsa sredstva na računih bank, hranilnic in HKS oz. ko te izpolnijo obveznosti za uravnavanje obvezne rezerve.

V prvem mesecu delovanja sistema BPRČ poteka poravnavo pozicij bank, hranilnic in HKS po zaključku obdelave plačilnega prometa v Agenciji, tj. po 18. uri. Sistem BPRČ se začasno zapre ob 15. uri, nato pa se po izračunanih stanjih na pozicijah pri Agenciji ponovno odpre za poravnavo pozicij, medbančno trgovanje in uravnavanje obvezne rezerve bank. Po analizi v BS in razpravi z bankami bi lahko te aktivnosti potekale tudi zjutraj pred začetkom delovnega dne sistema BPRČ, kar bi omogočilo, da bi prenehalo večerna dežuranje v bankah, vendar bo morebitna sprememba v urniku delovanja sistema BPRČ vpeljana v dogovoru z bankami.

Plačila med komitenti bank

Plačilo velikih vrednosti ali nujna plačilo med komitenti, ki imajo račune pri Agenciji, in med tistimi, ki imajo račune v bankah, se lahko izvajajo prek obeh sistemov Agencije in BPRČ. V aprilu ta vrsta plačil še ne poteka prek sistema BPRČ, so pa pripravljeni vsebinski in tehnični pogoji, da se začnejo izvajati v naslednjih mesecih.

Komitent, ki ima žiro račun pri Agenciji, dostavi v Agencijo plačilni nalog (virman), v katerem je izpolnjen žiro račun obremenitve, za odobritev pa transakcijski račun banke ali komitenta po novi standardizirani strukturi računa. Vse naloge, na katerih je izpolnjen transakcijski račun, pošilja Agencija v sistem BPRČ tako, da na podlagi plačilnega naloga pripravi sporočilo SWIFT, ga po telekomunikacijah pošlje v BS, kjer se realizira prenos v sistem BPRČ. Tu se na podlagi sporočila SWIFT odobri poravnalni račun banke, ta pa po prejetju sporočilo odobri transakcijski račun komitenta, ki ima pri njej račun. Ves postopek poteka v realnem času. Podoben postopek velja tudi za plačila, ki se izvajajo iz bank prek sistema BPRČ na račun pravne osebe pri Agenciji.

Pošiljanje podatkov o stanju

V Agenciji je bila izdelana rešitev, ki omogoča, da se podatki o stanju na pozicijah bank, hranilnic in HKS v Agenciji pošiljajo na l5 minut v BS, kjer se doda podatek o stanju sredstev na poravnalnem računu, nato pa pošljejo podatke za posamezno banko po omrežju BSnet. Banke lahko med dnevom spremljajo svoja likvidnostna sredstva na poravnalnem računu in na pozicijah v Agenciji.

Dvigovanje gotovine

Banke, hranilnice in HKS dvigajo gotovino ob 8. uri, ko se v Agenciji začnejo uradne ure za prevzemanje nalogov. Sistem BPRČ začne poslovati že o 7.30, zato banke, hranilnice in HKS lahko takoj pošljejo prek sistema BPRČ sporočila za prenos sredstev s poravnalnega računa na pozicije pri Agenciji. Banka Slovenije je za nemoteno dviganje gotovine dovolila limit na pozicijah poravnalnih bank in hranilnice v višini četrtine sredstev za izpolnjevanje dnevne obveznosti na računu obvezne rezerve.

Spremljanje statističnih informacij

Vsak plačilni nalog pri Agenciji je šifriran s t.i. šiframi razčlenjenega prometa, na podlagi katerih se izdelujejo razne statistične informacije za uporabnike. Da tok teh statističnih podatkov ne bi bil pretrgan, so bila predpisana navodila, po katerih morajo biti tudi plačilni nalogi v bankah opremljeni s t.i. vrstami posla, ki so bile predpisane kot standard v reformiranem plačilnem prometu. Plačilne naloge, opremljene s šiframi vrste poslov, banke shranjujejo v elektronski obliki in jih konec meseca pošljejo v BS. Tu se šifre vrste posla s plačilnih nalogov iz bank na podlagi primerjalne tabele pretvorijo v šifre razčlenjenega prometa Agencije ter se skupaj s podatki z individualnih plačilnih nalogov pripravijo po vsebini in obliki v enake zapise, kot jih zbira Agencija v svojih statističnih bazah. Iz BS se podatki pošljejo v Agencijo, ki jih pridruži pri njej zbranim podatkom in izdela kompletne informacije za uporabnike statističnih podatkov. S tem načinom pošiljanja statističnih podatkov v Agencijo iz dela plačilnega prometa, ki poteka prek sistema BPRČ, v popolnoma enaki vsebini in obliki, je zagotovljeno statistično spremljanje iz plačilnega prometa v celoti kot doslej. Z drugimi besedami, podatki o prejemkih in izdatkih za plače, investicije, kredite ipd. se spremljajo tudi iz reformiranega plačilnega prometa.

Na enak način se pri pripravljajo postopki za dnevno pošiljanje podatkov, ki so potrebni za spremljanje plačevanja davkov in prispevkov ter jih potrebuje Davčna uprava RS in drugi uporabniki javnofinančnih prihodkov.

Banke dnevno zbirajo statistične podatke s plačilnih nalogov in jih konec meseca pošljejo v BS. Tu se podatki transformirajo po vsebini in obliki zapisa v statistične podatke, kot da bi jih zbirala Agencija, in se združijo s podatki, zbranimi v Agenciji.

Nadaljevanje dela v tem letu

Prek sistema BPRČ so se v aprilu poravnavalo samo medbančna plačila, pri katerih je bil nalogodajalec in pošiljatelj plačila banka, prejemnik plačila pa prav tako banka. Vendar je sistem BPRČ namenjen poravnavi plačil velikih vrednosti, kjer je nalogodajalec ali prejemnik komitent banke, ki ima račun pri banki. Prav tako se bodo poravnavala plačila velikih vrednosti med komitenti bank, ki imajo račun pri Agenciji, in komitenti bank, ki imajo račun v banki. Priprave na poravnavanje teh vrst plačil prek sistema BPRČ potekajo v bankah, Agenciji in Banki Slovenije, podroben časovni načrt pa bo določen v kratkem.


Maj 1998

Reforma plačilnega prometa

Pilotsko usposabljanje bank za vodenje računov pravnih oseb

Uvod

V letu 1998 je Banka Slovenije (BS) postavila dva sistema za izvajanje medbančnih plačil:

• v aprilu 1998 »sistem bruto poravnave v realnem času« (BPRČ), prek katerega banke in poravnalne hranilnice poravnajo med seboj plačila velikih vrednosti ali nujna plačila, kar omogoča prenos sredstev z računa banke pošiljateljice na račun banke prejemnice v nekaj minutah in hkrati pomeni dokončnost poravnave
• v oktobru 1998 »žiro kliring«, prek katerega banke izmenjajo med seboj plačila majhnih vrednosti, izračuna na koncu delovnega dne neto pozicije multilateralnega kliringa. Na podlagi izračunanih neto pozicij se poravnajo obveznosti in terjatve preko sistema BPRČ (takojšna poravnava). Čeprav banke in hranilnice, udeleženke žiro kliringa, prejemajo medbančna plačila iz kliringa na eno uro, ta plačila štejejo za dokončna šele, ko so poravnana preko sistema BPRČ.

S tem da banke in hranilnice, udeleženke obeh sistemov, pošiljajo plačila v en ali drug sistem, je bil dosežen še en pomemben uspeh: banke in hranilnice v celoti elektronsko poslujejo med seboj, saj morajo kot udeleženke obeh sistemov zagotoviti zajem vseh plačilnih nalogov v elektronsko obliko in jih po predpisanem standardu poslati v enega od sistemov reformiranega plačilnega prometa. Pomemben dosežek je tudi to, da BS, kar je naloga vsake centralne banke, sproti spremlja likvidnost bank na poravnalnih računih.
V letu 1998 se priprave v okviru reforme plačilnih sistemov selijo iz medbančnega okolja v okolje banka-pravna oseba (njen komitent). Zadnja faza reforme pomeni prenos vodenja računov pravnih oseb in postopno prevzemanje plačilnega prometa. Od februarja letos poteka v bankah pilotsko usposabljanje za vodenje računov pravnih oseb. Namen pilotskega usposabljanja bank (PUB) je pripraviti vsebinsko in tehnično okolje v bankah za prevzem vodenja računov pravnih oseb in opravljanje plačilnega prometa tudi za komitente bank (banke že opravljajo plačilni promet za komitente, ki imajo odprte račune v bankah).

Koncept

Namen pilotskega usposabljanja je torej priprava vsebinskega in tehničnega okolja v bankah za vodenje računov pravnih oseb, kar pomeni združitev funkcije z ostalimi poslovnimi funkcijami, ki jih banke že opravljajo (plačilni promet za fizične osebe in samostojne podjetnike, plačilni promet s tujino in drugo).

Priprave na pilotsko usposabljanje bank se je začela v drugi polovici leta 1997. V BS je bil izdelan koncept za pilotsko usposabljanje, banke pa so se dogovorile s tremi ali štirimi pravnimi osebami za sodelovanje in zanje odprle tako imenovani evidenčni transakcijski račun (ETR).
Osnovno načelo pilotskega usposabljanja bank je, da te sprejemajo plačilne naloge od izbranih pravnih oseb in jih v njihovem imenu pošiljajo v elektronski obliki v Agencijo za plačilni promet (APP), ki opravlja plačilni promet za pravne osebe, tudi za izbrane. Hkrati banke na podlagi prejetih nalogov od izbranih pravnih oseb zavedejo spremembe na ETR, na podlagi rezultatov obdelave plačilnega prometa iz APP pa uskladijo stanje na ETR s stanjem na žiro računu izbranih pravnih oseb.

Pravne podlage

Izbrane pravne osebe predlagajo naloge za negotovinski prenos sredstev banki in ne APP, z izjemo debetnih in akceptnih nalogov. Banka in pravna oseba se dogovorita za način predlaganja nalogov (v papirni ali elektronski obliki) in za postopke preverjanja pravilnosti plačilnega naloga, tako verodostojnosti pooblastil kot pravilnosti podatkov na nalogu. Poslovni odnos med banko in komitentom (izbrano pravno osebo) ureja »Pogodba o vodenju ETR«, ki je pravna podlaga v času pilotskega usposabljanja bank za predlaganje plačilnega naloga pravne osebe banki.

BS kot nosilka pilotskega usposabljanja bank in kot ponudnica storitev omrežja BSnet za prenos plačilnih nalogov iz bank v APP in za prenos rezultatov obdelave plačilnega prometa iz APP v banke sklene sporazum z bankami in sporazum z APP. Sporazuma med BS in banko ter BS in APP določata odgovornosti in obveznosti udeležencev v pilotskem usposabljanju bank.

Izvajanje

Od začetka februarja do konca marca se udeleženci pilotskega usposabljanja (banke, pravne osebe, BS in APP) organizacijsko in tehnično pripravljajo na izvajanje - organizirati je treba postopke, pripraviti navodila, izdelati računalniško podporo, organizirati poskus no delo ipd. Od 6. aprila letos bo potekalo praktično pilotsko usposabljanje bank, postopke opisujemo v nadaljevanju. Izbrane pravne osebe predlagajo plačilne naloge banki do 13. ure za datum knjiženja v istem dnevu. Plačilni nalogi so v papirni ali elektronski obliki. Banka in pravna oseba se dogovorita za obliko predlaganja plačilnih nalogov z upoštevanjem zdaj veljavnih papirnih obrazcev za plačilni promet in standarda za elektronski nalog. Elektronski nalog je lahko v obliki elektronskega zapisa, ki ga uporablja APP (Uradni list, 72/98) v obliki standarda EDIFACT, ki ga priporoča BS na podlagi priporočila Evropske komisije za bančne standarde (European Committee for Banking Standards) ali v obliki elektronskega zapisa, dogovorjenega med banko in pravno osebo.

Banka plačilne naloge preveri, da so nalogi od prave pravne osebe, in opravi vse postopke za odkrivanje napak pri prenosu ali v vsebini plačilnega naloga. S tem banka 'akceptira' plačilne naloge in jih v imenu pravne osebe pošlje v obdelavo v APP.

Banka plačilne naloge pripravi v standardu, ki veljajo za medbančna plačila (standard SWIFT), knjiži obremenitve na ETR pravne osebe in pripravi za pošiljanje v APP po BSnet omrežju najpozneje do 13.30 ure. Ko bodo banke prevzele vodenje računov pravnih oseb in opravljale plačilni promet, bodo v SWIFT standardu pripravljena plačilna sporočila glede na velikost zneska plačila ali nujnost plačila pošiljale v sistem BPRČ ali žiro kliring in več v APP.

Prenos nalogov iz banke v APP po omrežju BSnet izvaja računalniška aplikacija v tem omrežju, ki pri prenosu plačilna sporočila iz standarda SWIFT prevede v 'APP standard' - elektronski zapis, ki ga uporablja APP za predlaganje plačilnih nalogov v elektronski obliki. Aplikacija zaradi varnosti naloge zašifrira, elektronsko podpiše in jih pošlje na elektronske naslove APP. Od tod poteka vključitev elektronskih nalogov v obdelavo in izvajanje obdelave plačilnega prometa v APP nespremenjeno in na enak način za vse pravne osebe.

Po končani obdelavi plačilnega prometa pripravi APP za izbrane pravne osebe izpiske o vseh obremenitvah in odobritvah na žiro računu in o končnem stanju na žiro računu v elektronski obliki in odloži na strežniku omrežja BSnet. Aplikacija na omrežju prevzame izpiske, odobritve oziroma prilive na ETR prevede v standard SWIFT (kot da jih je banka prejela iz sistema BPRČ ali žiro kliringa) in skupaj z vsemi potrebnimi informacijami za usklajevanje stanja na ETR prenese v banke. Te na podlagi prejetih podatkov uskladijo stanje sredstev na ETR in izdelajo izpisek za pravne osebe. Na tak način bodo izbrane pravne osebe prejele izpisek v papirni obliki iz APP, v elektronski obliki pa iz banke.

V pilotskem usposabljanju bodo banke prejete naloge od izbranih oseb v elektronski obliki in v standardu, ki velja za medbančna plačila, pripravile za pošiljanje v APP, kjer poteka plačilni promet za vse pravne osebe.

S črtkano črto (Slika 1) je označena smer pošiljanja plačilnih nalogov za medbančna plačila iz bank v sistem BPRČ in žiro kliring. Banka pošilja plačilne naloge v svojem imenu in za svoje komitente, ki imajo pri njej odprte račune - fizične osebe in samostojni podjetniki - v oba sistema, kadar gre za plačila drugi banki. Banke bodo pošiljale plačilne naloge pravnih oseb v oba sistema tedaj, ko bodo vodile račune pravnih oseb in ne bodo pošiljale nalogov v APP, temveč bodo izvajale plačilni promet tudi za pravne osebe.

Kaj želimo doseči s pilotskim  usposabljanjem bank 

 

Kot smo že omenili, je glavni namen pilotskega usposabljanja bank pripraviti banke na prevzem vodenja računov pravnih oseb, cilj pa je določiti merila, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali je banka pripravljena na opravljanje plačilnega prometa tudi za pravne osebe.

V času priprav, ki bodo potekale letos, bodo banke izkoristile čas za izboljšave in izpopolnitve predvsem na naslednjih področjih:

a) Pridobivanje izkušenj pri poslovnem odnosu med banko in pravno osebo.

Banke bodo pri prevzemanju nalogov od izbranih pravnih oseb pridobile izkušnje, na osnovi katerih bodo pripravile vse podlage za večanje stikov z vsemi svojimi komitenti in za zvišanje kakovosti storitev. Pripravile se bodo na prevzem in obdelavo večjega obsega nalogov.

b) Razširitev elektronskega poslovanja s komitenti

V tem času bodo banke razvijale postopke za elektronsko poslovanje s pravno osebo za čim širšo uporabo in k sodobnemu načinu poslovanja pritegnile kar največ pravnih oseb. Vpeljati je treba varnostne postopke za preverjanje pravilnosti in popolnosti podatkov na plačilnih nalogih, da so bili poslani od pravega komitenta, [1] da ni prišlo do prekinitev pri pošiljanju ali do zlorabe tretje osebe.

c) Združitev storitev za komitenta- pravno osebo

Vodenje računa pravne osebe v najširši obliki pomeni združitev vseh storitev za komitenta, tj. združitev izvajanja plačil v tujino z izvajanjem plačil v domačem plačilnem prometu, dajanje kreditov, sprotni vpogled v stanje sredstev na računu ipd. Prilagoditev in racionalizacija postopkov pomenita hkrati tudi reorganizacijo poslovanja v banki in povezovanje računovodske funkcije s plačilno.

d) Vpeljava enotnega standarda za komuniciranje med banko in komitentom

Poenotenje načina elektronskega komuniciranja med banko in komitentom z uveljavitvijo enotnega standarda za elektronsko izmenjavo podatkov plačilnega prometa v državi vpliva na stopnjo avtomatiziranja procesov, hitrost izvajanja plačilnega prometa in s tem na stroške (ceno) plačilnega prometa. Nekaj evropskih držav ima enoten standard, večina ga še nima. Poslovne banke v naši državi so dale pobudo za uvedbo enotnega standarda za komuniciranje med banko in komitentom, kako hitro se bo uveljavil, pa je odvisno od bank samih in seveda pravnih oseb.

e) Povečanje stopnje avtomatizacije poslovanja

Banke bodo imele dovolj časa za pripravo računalniške podpore za čim večjo stopnjo avtomatizacije poslovanja. To bo omogočilo, da bodo banke lahko sproti obdelale naloge v internem plačilnem prometu in jih tudi pripravile za pošiljanje v medbančni plačilni promet. Posebno je pomembno, da bodo plačila velikih vrednosti ali nujni nalogi sproti pošiljani v sistem BPRČ, da bo tudi za komitente dosežen realni čas poravnave plačil.

f) Priprava postopkov za poročanje vladnim organom

Ena izmed spremljajočih nalog sedanjega plačilnega prometa, ki ga izvaja APP, je tudi poročanje državnim organom, podatki pa so zbrani iz posameznega plačila. Predvsem sta pomembni poročanje o statistiki iz plačilnega prometa in poročanje o vplačilih davkov in prispevkov.
Po enaki metodi zbiranja podatkov za statistiko, ki jo izvaja APP, je bilo aprila 1998 vpeljano tudi zbiranje statistike iz plačil, ki jih banke opravljajo prek reformiranega plačilnega prometa. Na enak način se zbira statistika za banke, hranilnice in hranilno-kreditne službe, ki so aprila 1998 odprle račune pri bankah, poročevalke statističnih podatkov pa so banke. Te zbirajo podatke tudi iz plačilnega prometa s tujino, ki ga opravljajo za pravne osebe. Enaka metoda zbiranja statističnih podatkov iz domačega plačilnega prometa se lahko vpelje tudi za pravne osebe, ko bodo odprle račune v banki. Vendar se upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti takega načina zbiranja, saj obremenjuje plačilni promet in ga s tem tudi draži. Zato je BS dala pobudo za prenovo zbiranja statističnih podatkov na podlagi poročanja, ki je metoda zbiranja statističnih podatkov tudi v evropskih državah.


Do podobnih ugotovitev lahko pridemo tudi pri zbiranju podatkov o vplačilih davkov in prispevkov. Na Ministrstvu za finance poteka reforma enotnega zakladniškega računa države, katere cilj je evidenca vseh prihodkov države in vse porabe po uporabnikih proračunskega denarja. Z vpeljavo te evidence ne bo več potrebno zbiranje podatkov v institucijah, ki opravljajo plačilni promet. Pravilno vplačevanje davkov in prispevkov s strani davčnih zavezancev pa bo treba spremljati in kontrolirati z metodami inšpiciranja. V prehodnem obdobju, dokler ne bo končana reforma na Ministrstvu za finance in dokler so računi, kamor se vplačujejo obvez, še v APP, lahko le-ta se naprej zagotavlja podatke o višini plačanih davkov in prispevkov. V bankah je treba le vpeljati način informiranja o izplačilih osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki jih APP zbira za Davčno upravo, ki na tej podlagi kontrolira, ali je pravna oseba vplačala vse davke in prispevke iz tega naslova.

BS pripravlja navodila, po katerih bodo banke v prehodnem obdobju, tj. do končane reforme državnega proračuna, sporočale potrebne podatke na centralno mesto, od koder bodo podatki poslani v APP, ki bo združene in kompletne podatke posredovala ustreznemu organu.

BS bo spremljala potek pilotskega usposabljanja bank in seznanjala svet BS ter udeležence o rezultatih usposabljanja. Uspešno končano pilotsko usposabljanje bank bo temelj za začetek prenosa računov pravnih oseb iz APP v banke.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

[1] Tradicionalno se pri papirnih nalogih še vedno uporablja primerjava podpisov, vendar je varnejša metoda uporaba identifikacijske številke (Personal Identification Number).

 VIRI IN LITERATURA:


1. Koncept za pilotsko usposabljanje bank, 174. seja sveta BS, 12. 1. 1999.

2. Payment Systems of the World, R. C. Effros, 1994.

3. European Committee for Banking Standards, Response to the Communication, okt. 1998.

4. Handbooks in Central Banking, David Sheppard, Bank of England, 1996.

5. Bančni denarni depozit in bančni žiro račun, Srečko Čadonič, Bančni vestnik, junij 1998.