Servisna organizacija za izvajanje plačilnega prometa med udeleženci, ki imajo svoje žiro račune pri posameznih bankah, je Bankgirocentrale (BGC). Imetniki žiro računov dobijo vsak v svoji banki številko žiro računa, ki je enotnega formata in zgrajena po enotni metodologiji. Naloge za prenos denarja s svojega na želeni žiro račun v isti ali drugi banki posreduje plačnik Bankgirocentrali. BGC sprejema originalne papirnate dokumente ali pa tudi nekatere računalniške nosilce podatkov, kot medij za prenos podatkov. Tako je mogoče predlagati magnetni računalniški trak, kompatibilen s trakovi na IMB 360/370, disketo, magnetni trak v kaseti, dokument, ki ga je mogoče brati z računalniškimi optičnimi čitalniki in celo luknjane kartice.
Vsa polja v stavku enega plačilnega naloga so standardizirana in to za vsak medij posebej. Dokument plačilnega prometa na Nizozemskem ima skoraj iste elemente kot naš virman: številko žiro računa plačnika, številko žiro računa upnika, znesek, oba naslova, opis namena plačila in prostor za podpis plačnika.
V zvezi s posredovanjem podatkov na računalniških nosilcih podatkov je zanimivo, da dovoljujejo tudi tekstovno sporočilo v polju za opis namena plačila.
V tehnologiji zajemanja oziroma kontrole je poleg kontrolnih številk v identifikacijskih oznakah ter kontrolnih seštevkih za zneske, vpeljano še seštevanje številk oznak žiro računov in seveda primerjanje z vsoto teh številk. Ker bi bili seštevki 9 mestnih žiro računov, kot so standardizirani na Nizozemskem, preveliki, se omejujejo le na zadnjih pet mest seštevka. BGC predpisuje vse postopke takega plačilnega prometa od pošiljanja magnetnih nosilcev, do reklamiranja, storniranja in vračanja magnetnih nosilcev.
Seveda pozna BGC tudi zbirni nalog za prenos podatkov. Papirnati dokument ima prostora do 10 individualnih plačil oziroma nalogov, ki imajo iste elemente kot individualni plačilni nalogi.
.png)
Ni komentarjev:
Objavite komentar