Interpay je nizozemska klirinška hiša za medbančna plačila in je zgleden primer organiziranosti in učinkovitosti pri opravljanju velikega obsega plačil. Nastala je leta 1994 z združitvijo dveh klirinških sistemov, de Bankgirocentrale, ki so jo v zgodnjih šestdesetih letih organizirale banke in Postal Giro kot banko z največ računi. Plačila med obema sistemoma so potekala počasi in po zapletenih postopkih, zato so se banke na začetku devetdesetih let sporazumele, da bodo različno medbančno organizirane sisteme, združili v eni instituciji. Združevanje je potekalo v dveh smereh.
Najprej se je začelo tehnološko poenotenje s postopnim uvajanjem standardov in racionalizacijo postopkov, ki je v polnem obsegu zaživelo v letu 1997, vzporedno pa je potekalo organizacijsko združevanje z ustanovitvijo lnterpaya.
Spoznanje v državi Nizozemski, ki šteje 16 milijonov prebivalcev, da je za majhno državo dovolj en integriran sistem za medbančna plačila majhnih vrednosti vseh vrst, toliko bolj velja za še manjšo državo, kot je Slovenija.
Združitev klirinških sistemov
Poleg združitve dveh velikih sistemov v neto klirinški sistem so se v lnterpay vključili tudi že prej obstoječi klirinški sistemi za obdelavo čekov, bankomatov (ATM), plačilnih kreditnih kartic in elektronska prodajna mesta (POS - Point Of Sale) na podlagi osebne identifikacije (PIN - Personal Identification Number). Poleg tega je v lnterpayu organiziran sistem za nujna plačila Telegiro, iz katerega prejemnik v pol ure prejme priliv sredstev na račun.
Kliring vrednostnih papirjev je organiziran posebej (Amsterdam Exchange Securities Clearing) in ni sestavni del lnterpaya.
Razen internih bančnih kliringov med računi v isti banki in lnterpaya kot klirinškega sistema ne obstaja med bankami v državi noben drug privaten kliring.
Poravnava vseh klirinških sistemov poteka prek RTGS (Real Time Gross Settlement) na računih bank pri centralni banki (de Nederlandsche Bank).
Lastništvo in upravljanje
Lastnice Interpaya so tri velike banke v deležu, ki je sorazmeren obsegu prometa, ostale banke imajo minimalen delež. Pogoj za pravico lastništva je vsaj 0,5 % delež prometa v celotnem prometu Interpaya. Pred združitvijo de Bankgirocentrale in Postal Giro so banke povabile k sodelovanju strokovnjake, ki so iz lastništva obeh sistemov pripravili novo razdelitev deležev lastništva lnterpaya. Iz lastništva izhaja tudi upravljalna funkcija, ki jo opravljajo člani uprave Interpava, imenovani izmed predstavnikov bank delničark (devet članov) in enega predstavnika bank nedelničark. Centralna banka ni solastnica lnterpaya in tudi nima predstavnika v upravi.
Učinkovit in poceni plačilni sistem
In kako se je zgodila združitev? Leta 1991 so banke in velika podjetja ob zahtevi ministrstva za finance in ministrstva za ekonomske zadeve dosegle dogovor, da bodo povečale uporabo učinkovitih plačilnih instrumentov in zmanjšale stroške plačilnih storitev. Po oceni dosegajo stroški plačilnega prometa v bankah približno 50 % delež operativnih stroškov, zato je zelo pomembna poceni infrastruktura za opravljanje medbančnih storitev. Ustanovili so upravni odbor za pospeševanje učinkovitosti v plačilnih sistemih. To je bil odbor brez pravne moči, a so ga ustanovili zainteresirani uporabniki plačilnih storitev. Obe ministrstvi in centralna banka so bili v vlogi opazovalcev.
Po nekaj letih, ko je bila večina ciljev dosežena, se upravni odbor ni razpustil, temveč preimenoval v delovno skupino za učinkovitost v plačilnih sistemih in zdaj deluje kot koordinacijski odbor.
Omenili smo že, da je nekaj bank lastnic lnterpaya, udeleženke sistema pa so skoraj vse depozitne banke. Centralna banka ni udeleženka. Interpay je kot klirinška hiša zelo avtomatiziran neto poravnalni sistem, ki obdela vse vrste plačil majhnih vrednosti. Razvoj vsebinskega modela in informacijske podpore je lasten, trajal je nekaj let, pri tem je sodelovalo tristo ljudi.
Cenovna politika lnterpaya je postavljena na temelju samofinanciranja, zato so cene določene tako, da popolnoma pokrivajo stroške. Ceno sestavljata cena za transakcijo in cena za paket nalogov, stroške pa plačata pošiljatelj in prejemnik. Povprečna cena na transakcijo je 0,035 evra ali 6,70 slovenskega tolarja in je v primerjavi s povprečno ceno 115 SIT za obdelan negotovinski nalog v Agenciji RS za plačilni promet izredno nizka.
Upravljanje Interpaya in vodenje razvoja plačilnih sistemov v državi
Banke želijo voditi in usmerjati delo lnterpaya najbolj učinkovito, pri tem pa ne ustanoviti preveč komisij in odborov. Dogovorile so se, da so člani istih odborov, ki so ustanovljeni na ravni združenja bank za razvoj in upravljanje vseh plačilnih sistemov v državi, hkrati tudi člani upravljalnih in svetovalnih odborov lnterpaya.
Ker ni posebnega zakona o plačilnem prometu - v državi imajo le zakon o bančništvu iz leta 1998 in zakon o nadzoru iz leta 1992 - so na ravni združenja bank postavili stalno organizirano obliko z odbori, ki odločajo, svetujejo in predlagajo. Člani odborov so predstavniki bank, lnterpaya in združenja bank (Dutch Bankers' Association). Organizirani so v hierarhični strukturi: Odbor za razvoj plačilnih sistemov (Payment Policy Čommission), Odbor za svetovanje (Advisory Committee for Payments) in delovne skupine (Working Groups), ki štejejo po deset članov za posamezna področja. V delovnih skupinah so strokovnjaki za vsebino, tehniko in tehnologijo ter pripravljajo gradiva in predloge za vrsto odprtih vprašanj.
Člani Odbora za razvoj plačilnih sistemov so hkrati člani nadzornega upravnega odbora lnterpaya, člani Odbora za svetovanje v plačilnih sistemih pa so hkrati člani Odbora za svetovanje poslovodstvu lnterpaya.
Organizacija dela v nacionalnih plačilnih sistemih v Nizozemski je vredna posnemanja, saj omogoča stalen in strokoven razvoj plačilnih sistemov. Delovne skupine pripravijo gradiva v zvezi z določeno vsebino, v kateri so nastale spremembe ali so se pojavile na novo. Gradivo nato preuči Odbor za svetovanje in po vsebinskih uskladitvah ga potrdi Odbor za razvoj plačilnih sistemov, odločitev pa spoštujejo vsi udeleženci v plačilnem prometu.
Centralna banka ni neposredno udeležena v odborih, je pa v vlogi opazovalke v Odboru za svetovanje zaradi odgovornosti za učinkovit in poceni plačilni promet v državi. V sami centralni banki imajo za reševanje sprememb ali novih vsebin na področju plačilnih sistemov podobno organizirane odbore in delovne skupine.
Delovanje interpaya
Kreditni nalogi
V nadaljevanju je opisan način, kako na Nizozemskem obdelajo vse kreditne naloge, ki jih inicira pošiljatelj plačila, tudi trajne naloge, s katerimi plačnik pooblasti banko, da na določen dan v mesecu obremeni njegov račun in pošlje plačilo za določene obveznosti.
Interpay nima poslovnega odnosa s podjetji in drugimi bančnimi komitenti, ki imajo račune v bankah. Interpay ne pozna stanja na računih, ne posega na račune in tudi ne izdela izpisa o stanju na računu. To opravljajo banke, pri čemer uporabljajo avtomatizirane postopke. Banke bremenijo ali odobrijo račune komitentov, izdelajo izpise o stanju in prometu na računih in jih pošljejo komitentom. Interpay ponuja posebno storitev za banke tako, da sprejema tudi plačilne naloge direktno od podjetij na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo podjetje, banka in lnterpay. Plačilne naloge pripravi za obdelavo, vendar jih ne vključi v obdelavo brez potrditve banke. Tako lahko opravlja posebno storitev za banke - interni plačilni promet, če imajo podjetja odprte račune pri isti banki.
Predlaganje nalogov
lnterpay je v letu 1998 sprejel in obdelal okoli 2 milijardi negotovinskih plačil. Tako veliko količino nalogov lahko obdelajo zato, ker imajo organizirano predlaganje nalogov z datumom plačila vnaprej. Poleg tega imajo določen urnik v delovnem dnevu, tako da so nalogi, ki so predloženi do 9. ure zjutraj, zagotovo obdelani isti dan, predloženi med 9. in 11. uro so lahko, a ne nujno obdelani isti dan, če pa so predloženi po 11. uri, so zagotovo obdelani naslednji dan oziroma na dan plačila.
Priprava in obdelava nalogov
Plačilne naloge banke pripravijo v elektronski ali papirni obliki. Če so v papirni obliki, so optično čitljivi ali se podatki prenesejo v elektronsko obliko s tehniko preslikovanja (image processing). Za vsak način predlaganja nalogov je predpisan standard.
Po včitavanju nalogov se le-ti pretvorijo v enotno obliko elektronskega zapisa in gredo v obdelavo ali pa se shranijo v datoteke, kjer čakajo do dneva plačila. Po obdelavi (kliringu oziroma multilateralnem izračunu neto pozicij) se nalogi sortirajo po bankah prejemnicah plačil in pripravijo v obliki in standardu, v katerem banka prejema naloge.
Poravnava pozicij
V Interpayu stalno spremljajo neto pozicije bank in sporočajo bankam podatke o neto pozicijah ob 9., 11. in 1 3. uri. Zadnji podatek je neto pozicija, s katero se poravna obveznost ali terjatev banke pri centralni banki. Banke so pooblastile lnterpay, da v njihovem imenu opravi poravnavo na računih bank v centralni banki v sistemu RTGS. Interpay vsaki dve uri obvešča banke o neto multilateralnem izračunu s ciljem, da so banke pravočasno obveščene in pripravljene na morebitni najem kredita na denarnem trgu, ki ga organizira centralna banka pred neto poravnavo. Po poravnavi ob 13.30 lahko banke še naprej pošiljajo plačila, ki se poravnajo naslednji dan oziroma na dan plačila.
Poleg neto kliringa je v lnterpayu organiziran še sistem za bruto poravnavo nujnih nalogov - Telegiro, v katerem prejemnik dobi sredstva v pol ure. Končna bruto poravnava je pri centralni banki na računih bank ob 17. uri.
Direktne obremenitve
Za direktne obremenitve izda nalog prejemnik sredstev, ki ga je plačnik pooblastil, da obremeni njegov račun na podlagi pogodbenega odnosa med tremi udeleženci: plačnikom, prejemnikom sredstev oziroma predlagateljem debetnih nalogov in lnterpayem. Število direktnih obremenitev se je zelo povečalo, saj so uvedli sistem, da lahko stranka v roku enega meseca po že opravljenem plačilu le-to prekliče in dobi denar nazaj. S tem so povečali zaupanje v ta način plačevanja, saj so se izterjave prek sodišč časovno vlekle. Plačilni nalogi so pripravljeni po predpisanih in uveljavljenih standardih. Direktne obremenitve so poceni in učinkovit sistem, uporabljajo pa se v primerih plačevanja elektrike, plina, zavarovanja, kreditnih kartic ipd. Po obdelavi prejme iniciator debetnih nalogov poleg sporočil o plačilih, ki jih je prejel, še podatke o plačilih, ki niso bila realizirana.
Register
Da lahko proces gladko poteka, je v lnterpayu organiziran register z več bazami za več namenov. V njem je 24 milijonov podatkov o računih, od tega za okoli 125.000 podjetij. V registru je baza podatkov o iniciatorjih debetnih nalogov, ki jih je okoli 60.000, plačniki so identificirani z bančnim računom, poleg tega so v posebni bazi še podatki o višini sredstev, do katerih lahko prejemnik sredstev predloži debetni nalog in številke pogodb med plačnikom in prejemnikom sredstev. Lastnice registra so banke, ki so hkrati tudi skrbniki podatkov in jih dnevno ažurirajo. Vodenje in ažuriranje registra je avtomatizirano in centralno, uporabniki podatkov registra pa so banke in lnterpay. Tudi za to rešitev je bila računalniška podpora razvita v Interpayu.
Drugi sistemi
Sistemi čekov, bankomatov, plačilnih kartic, elektronskih prodajnih mest so se pridružili lnterpayu v obliki, v kateri so že delovali.
Uporaba čekov upada in je minimalna, zato banke preučujejo možnost, da bi v bližnji prihodnosti povsem odpravile ta plačilni instrument.
Nasprotno narašča uporaba plačilnih kreditnih kartic VISA in EUROCARD. Uvajanje POS terminalov na elektronskih prodajnih mestih se je začelo že pred petnajstimi leti. Bankam se je uspelo dogovoriti in uveljaviti splošne tehnične in pravne okvire za elektronsko plačevanje, ki deluje na podlagi uporabe magnetne črte in osebne identifikacijske številke (PIN) kot zaščite pred zlorabo. Zadnjih nekaj let je število POS terminalov na prodajnih mestih skokovito naraščalo. Zdaj jih je v uporabi več kot 120.000, kar pomeni 8 terminalov na 1.000 prebivalcev. V Sloveniji je v uporabi 12.173 terminalov, kar je 6 terminalov na 1.000 prebivalcev. Interpay upravlja mrežo terminalov POS pa tudi del mreže bankomatov.
Klirinška hiša v Sloveniji
Če naredimo primerjavo med Nizozemsko in Slovenijo, lahko ugotovimo, da je Slovenija glede organiziranja enotne klirinške hiše v fazi, v kateri je bila Nizozemska leta 1991, ko so se banke odločile integrirati vse klirinške sisteme v eno hišo. V Sloveniji že imamo žiro- kliring za plačila majhnih vrednosti, ki obdela medbančne kreditne negotovinske naloge, imamo klirinške sisteme čekov, bankomatov, kreditnih kartic in elektronskih prodajnih mest. Imamo tudi sistem za bruto poravnavo v realnem času, prek katerega se vsak dan poravnajo neto izračunane pozicije žirokliringa, lahko pa se bodo v prihodnosti tudi multilateralno izračunane neto pozicije drugih kliringov (zdaj se poravnajo bilateralne pozicije v obliki plačil med bankami). Nimamo pa še sistema za plačila direktnih bremenitev, ki ga je treba zgraditi, poleg tega nimamo trdne namere bank, da se vsi klirinški sistemi združijo v eno hišo.
Pobude Banke Slovenije so bile nekajkrat dane, 7. maja 1999 je bila tudi organizirana delavnica na temo vzpostavitve integralnega sistema plačil majhnih vrednosti (ISPMV). Na delavnico so bili povabljeni predstavniki bank, Združenja bank, Klirinško depotne hiše, velikih podjetij in zavodov. Sklepi delavnice so spodbudni in napovedujejo vzpostavitev integralnega kliringa oziroma ustanovitev klirinške hiše v dveh letih:
- izdela se organizacijska shema projekta z vsebinskim in operativnim načrtom,
- začnejo se aktivnosti za ustanovitev klirinške hiše,
- s pobudami z delavnice se seznani nadzorni svet ZBS, ki naj sprejme odločitve o osnovnih usmeritvah in izpelje nadaljnje aktivnosti (tudi glede načina institucionalne organiziranosti),
- banke morajo najti stik s strankami, saj so plačilne storitve temeljni bančni posel,
- zgoraj naštete aktivnosti se izpeljejo do 30. junija 1999,
- na začetku septembra se ustanovi projektna skupina, ki bo na podlagi izdelane študije sprejela glavne odločitve.
Kot je bilo dogovorjeno na delavnici, bo jeseni izdelana študija, v kateri bo predlagan vsebinski in organizacijski način ustanovitve klirinške hiše. Po potrditvi idejne zasnove bo treba v projektno organizirano delo vključiti strokovnjake iz bank, Združenja bank in drugih zainteresiranih.
Čas doseganja cilja je zelo odvisen tudi od tega, kako hitro bodo banke spoznale, da je treba operativne stroške, ki nastanejo pri opravljanju plačilnega prometa, zmanjšati z organiziranjem enotnega, hitrega in poceni sistema za opravljanje plačil med bankami, in kdaj bodo pripravljene investirati v klirinško hišo. Enoten in integriran sistem, ki omogoča učinkovito in poceni opravljanje medbančnih plačil, zmanjšuje stroške poslovanja bank in s tem daje bankam možnosti za konkurenčne storitve za svoje komitente.
Junij 1999
Ni komentarjev:
Objavite komentar