New system needs time - BiH

Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia and his Deputy visited on February, Direction for the Payments System of the CBBH, and they attended the meeting of the commercial banks in order to see for themselves how the new payments system in BH functions. The reform of the payments system started in Slovenia on 1992 and it still goes on. Payments bureau, i.e. the Agency for the Payments System still exists (former SDK – Služba Družbenega Knjigovodstva). Payments system is going on through both the Agency and the commercial banks.

In Bosnia and Herzegovina,the payments bureaus ceased performing payments transactions. Since January 5, 2001 the internal payments system is completely transferred to the commercial banks. When comparing these two ways of new payments system introduction Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia said that the Slovenian system is gradual, and that therefore it takes longer. For 6 years of the reform of payments system Bank of Slovenia settled the structure of the payments system (RTGS and Gyro Clearing), it transferred the accounts of the state institutions and commercial banks from the Agency for Payments System into The inter banking transfer is set. The proposal of the new law is in the Parliamentary procedure. This Law should define when the Agency will stop to perform the payments system operations. The transfer of the accounts from the Agency to the banks should be finished at latest until the June next year. They in Bank of Slovenia are not happy with the dynamics of the account's migration, and if this job is not going to be done according to the schedule, the additional solutions will be looked for to accelerate it.

It is true that Slovenian banks have more time to prepare themselves in staff and in technical aspect, but as Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia says, regardless the fact that BH banks did not have so much time, they have taken over the payments system completely. "These initial problems do not have such dimension which would put in question the system's operating", added our collocutor from Slovenia. They were expected to happen with such a transfer, and from day to day, this system will become better. "My opinion is that, if there are possibilities, I would always accept the solution that would as soon as possible set the condition, which is right, which is economically and in market sense justified and if the difficulties appear at the beginning, this is only a sign that you will be sooner on your finish because the difficulties will be solved at the start, for they are not the one that can hinder you to come to the finish. If for example some problem appears for first 14 days, after three months it will not be the same, for the issue will get consolidated".

He pointed out that he is principally against the monopoly, for the monopoly of one financial institution hinders the development of banking sector. There are no other institutions offered to the client and he can not chose another if he is not happy in the first one. There is no development of the market, because there is no competition. There is the ruling of the only one institution, and if it is controlled by the state instead by the market, this is the worst possible option.

Director of the Direction for Payments System of Bank of Slovenia considers that the advantage of the payments system reform in BH is also in the fact that the expenses were less than the one of the reform in Slovenia, which is longer and more expensive.

"In that system of reform we involved 6 years, a lot of things was prepared, but, in my opinion, still too long, because each project that lasts longer spends more".

With the compliments to his colleges from the CBBH Direction for the Payments System, Slovenian director pointed out once more that the problems in the starting phase of new payments system could be expected, but that it is better to operate at the beginning, maybe, less fast and less cheaper, but operate on right basis and principles. The new system should be given a
time and he will become perfect by itself.


February 2001

Plačilni promet na Nizozemskem

Servisna organizacija za izvajanje plačilnega prometa med udeleženci, ki imajo svoje žiro račune pri posameznih bankah, je Bankgirocentrale (BGC). Imetniki žiro računov dobijo vsak v svoji banki številko žiro računa, ki je enotnega formata in zgrajena po enotni metodologiji. Naloge za prenos denarja s svojega na želeni žiro račun v isti ali drugi banki posreduje plačnik Bankgirocentrali. BGC sprejema originalne papirnate dokumente ali pa tudi nekatere računalniške nosilce podatkov, kot medij za prenos podatkov. Tako je mogoče predlagati magnetni računalniški trak, kompatibilen s trakovi na IMB 360/370, disketo, magnetni trak v kaseti, dokument, ki ga je mogoče brati z računalniškimi optičnimi čitalniki in celo luknjane kartice.

Vsa polja v stavku enega plačilnega naloga so standardizirana in to za vsak medij posebej. Dokument plačilnega prometa na Nizozemskem ima skoraj iste elemente kot naš virman: številko žiro računa plačnika, številko žiro računa upnika, znesek, oba naslova, opis namena plačila in prostor za podpis plačnika.

V zvezi s posredovanjem podatkov na računalniških nosilcih podatkov je zanimivo, da dovoljujejo tudi tekstovno sporočilo v polju za opis namena plačila.

V tehnologiji zajemanja oziroma kontrole je poleg kontrolnih številk v identifikacijskih oznakah ter kontrolnih seštevkih za zneske, vpeljano še seštevanje številk oznak žiro računov in seveda primerjanje z vsoto teh številk. Ker bi bili seštevki 9 mestnih žiro računov, kot so standardizirani na Nizozemskem, preveliki, se omejujejo le na zadnjih pet mest seštevka. BGC predpisuje vse postopke takega plačilnega prometa od pošiljanja magnetnih nosilcev, do reklamiranja, storniranja in vračanja magnetnih nosilcev.

Seveda pozna BGC tudi zbirni nalog za prenos podatkov. Papirnati dokument ima prostora do 10 individualnih plačil oziroma nalogov, ki imajo iste elemente kot individualni plačilni nalogi.

Clearing houses, bank, girozentrale

Ob razpravah o plačilnem prometu v razvitih tržnih gospodarstvih se pogosto omenjajo tudi klirinške hiše (Clearing houses) in žiro centrale (girozentrale). V tekstu bomo skušali pojasniti nastanek, vlogo in pomen klirinških hiš o plačilnem prometu, mimogrede pa bomo omenili tudi klirinške banke značilne za bančni sistem Anglije in žiro centrale, ki jih pozna bančni sistem Nemčije.

Plačilni promet je nevtralni bančni posel (poznamo še aktivne in pasivne bančne posle), ki ga v sodobnem tržnem gospodarstvu poleg bank čedalje bolj pogosto opravljajo tudi nebančne institucije, ki so se zelo intenzivno pričele razvijati v tržnih gospodarstvih po drugi svetovni vojni. Tradicionalna značilnost bank je v absorpciji in plasmaju kratkoročnih sredstev, nebančne institucije pa so se razvile kot dopolnilne institucije bank, ki so se prvenstveno specializirale za srednjeročno in dolgoročno formiranje finančnih potencialov ter za kreiranje investicijskih plasmajev. Nebančne institucije je potrebno obravnavati kot institucije, ki so se formirale tudi z namenom popolnega plačevanja in obračunavanja finančnih ter blagovnih terjatev in obveznosti.

Zelo močan razvoj obravnavanih institucij je bil zaznan v 60-tih letih in kasneje, ko smo bili priča intenzivnemu razvoju računalništva in informatike kot predpogoju novi stopnji razvoja nevtralnih bančnih poslov.

Nevtralne bančne posle običajno delimo na:

• posredovanje v plačilnem prometu
• depo posle (varovanje vrednosti)
• kupoprodaja in izdaja vrednostnih papirjev
• odpiranje akreditivov in izdajanje kreditnih pisem.

Našo pozornost namenjamo plačilnemu prometu (gotovinskemu in brezgotovinskemu), ki se je v tržnih gospodarstvíh zelo intenzivno razvijal prvenstveno v okviru bank, kasneje pa tudi v nebančnih institucijah. Z razvojem brezgotovinskega plačilnega prometa se je vedno bolj pojavljala potreba po obračunu opravljenega plačilnega prometa med bankami in drugimi posredniki (npr. PTT) pri čemer je potrebno poudariti, da sta učinkovitost in hitrost plačilnega prometa v zelo veliki meri odvisna od ustrezne organiziranosti obračunskih mest, ki funkcionirajo kot posebne institucije samostojno, ali pa v okviru centralne banke. Kot samostojni obračunski instituciji se najpogosteje navajata:

• obračunski in kompenzacijski zavodi - klirinške hiše (clearing house)
• žiro centrale (girozentrale).

Clearing house

V Ekonomski enciklopediji (1) je pod pojmom »kliring« pojasnjeno, da gre za »periodično prebijanje medsebojnih terjatev med bankami«. V ta namen banke ustanavljajo posebne ustanove t.i. »clearing house«, obračunavanje se vrši v obliki preverjanja zneskov, ki jih vsaka banka dolguje drugim bankam ali jih od njih terja. Razlike se poravnavajo gotovinsko ali pa s knjiženjem na računu. Preverjanje se izvaja večkrat na dan, saj gre pri obračunavanju zneskov za ogromne vsote.

Ekonomsko poslovni slovar angleškega jezika (2) definira pojma clearing house in Bankers' clearing house takole:

Clearing house - institucija, ki poravnava medsebojne razlike (zadolženost) med člani. Na primer, trgovci določenega blagovnega centra uporabljajo klirinško hišo zato, da se izognejo posredovanju čekov med agenti, posredniki itd. Vse prodaje in nakupe registrira klirinška hiša, ki pošlje račune, nanašajoč se na razliko trgovcem, običajno na določen plačilni dan. Najbolj znana klirinška hiša je Bankers Clearing House.

Bankers' clearing house ustanova, ki so jo kot članice ustanovile banke za poenostavljeno izmenjavo in pridobivanje plačila za več tisoč čekov, ki se plačajo v bančnih podružnicah po vsej državi. Zadolženost (Indebtedness) med bankami je rezultat razlik med dnevnim zneskom izmenjanih čekov in kolikor se da, se te razlike poravnavajo že med njimi samimi, končna poravnava pa je izvedena z vključitvijo Bank of England, v kateri ima vsaka klirinška banka svoj račun.

Enciklopedični slovar The living WEBSTER Encyclopedic Dictionary of the English Language (3) opredeljuje clearing house kot institucijo, preko katere se medsebojno poravnavajo bančne terjatve. Na borzi (Stock Exchange) in pri Ministrstvu za trgovino (Board of Trade) obstajajo podobne (similar) klirinške hiše za poenostavitev trgovanja z delnicami, žitom in drugim blagom.

Klirinške hiše so nastale leta 1775, ko so banke v Londonu ustanovile posebno obračunsko mesto v okviru katerega so kompenzirale medsebojne terjatve in obveznosti, ki so izhajale iz opravljenega brezgotovinskega plačilnega prometa njihovih komitentov. Sodobne klirinške hiše so organizirane regionalno, tako da predstavljajo obračunska mesta za banke, ki so na te hiše vezane. Banke imajo v klirinških hišah obračunske račune, preko katerih potekajo kompenzacije, razlika pa se poravna v breme njihovih žiro računov pri centralnih bankah. Kompenzacije potekajo v klirinških hišah vsakodnevno (tudi večkrat na dan) na osnovi dostave vseh plačilnih dokumentov, uporabljenih v plačilnem prometu članic bank.

Plačilne instrumente, ki se ne nanašajo na banko - članico regionalne klirinške hiše, je potrebno dostavljati klirinški hiši širšega področja.

Klirinške hiše so ena od značilnosti zelo razvitega angleškega bančnega sistema. Bančni kliring se v Angliji opravlja preko treh obračunskih mest, Clearing houses, in to preko kliringa za London, za banke znotraj Anglije in za banke Commonwealtha. Obračunavanje oziroma sestanek poteka dvakrat dnevno in sicer ob 10.30 ob izmenjavi čekov in ob 14.30 ob izmenjavi saldov računov po izvedenih knjiženjih sprejetih čekov in drugih instrumentov brezgotovinskega plačilnega prometa.

Clearing banks

Klirinške banke so banke angleškega bančnega sistema (4) in so članice angleških klirinških hiš s sedežem v Londonu, Edinburghu in Belfastu. Klirinške banke omenjamo predvsem z namenom, da poudarimo razliko med njimi in klirinškimi hišami.

Klirinške banke predstavljajo osrčje zelo razvitega angleškega bančnega sistema. To so velike banke z mnogimi podružnicami, preko katerih pokrivajo celotno Anglijo in Wales. Na Škotskem in v severni Irski delujejo tri Škotske in štiri severno irske klirinške banke. Omeniti moramo tudi institucijo, ki je v državni lasti z imenom The National Girobank - ustanovljena leta 1968 in je institucija, ustanovljena po vzorcu kontinentalnih žiro central, ki ponuja storitve denarnih transakcij preko pošt. Londonske klirinške banke imajo 11.100 podružnic, škotske 1.500 in Severno Škotske 300.

Angleški bančni sistem je zelo koncentriran (v primerjavi npr. z ameriškim), saj je v štirih velikih klirinških bankah (Big Four) koncentriranih preko polovica celotnih bančnih depozitov Anglije. Največje angleške klirinške banke so: Barclays Bank (ustanovljena 1694), Lloyd Bank (1865), Midland Bank (1885) in National Westminster Bank (1843).

Girozentrale

Žiro centrale so prav tako obračunske institucije, ki za istovrstne denarne institucije opravljajo obračun opravljenega plačilnega prometa svojih članov na osnovi instrumentov plačilnega prometa. Medsebojno se povezujejo v večje grupacíje, ki s svojim poslovanjem zagotavljajo enotni obračun opravljenega plačilnega prometa v širši regiji, kar v veliki meri prispeva k njegovi hitrosti, učinkovitosti in racionalnosti.

Žiro centrale so ena od značilnosti nemškega bančnega sistema, v katerem opravljajo žiro promet med hranilnicami. Žiro centrale so v Nemčiji povezane v okviru Deutsche Girozentrale. Dvanajst žiro central razpolaga z likvidnimi rezervami bank, prav tako pa poslujejo kot klirinške hiše za svoje člane v okviru neke regije. Največja med žiro centralami je Westdeutsche Landesbank, Düsseldorf.

Značilnosti klirinških hiš in žiro central zelo na kratko so:

• klirinške hiše so del angleškega, žiro centrale nemškega bančnega sistema (po tem vzoru so prisotne tudi v nekaterih drugih državah)
• obe vrsti institucij sta neke vrste obračunska mesta med bankami v Angliji oz. med hranilnicami v Nemčiji (v Angliji obstoja še t.i. The Girobank kot obračunsko mesto plačilnega prometa med poštami)
• obe vrsti institucij imata regionalni značaj s tem, da se povezujeta tudi širše
• tako klirinška hiša kot žiro centrala sta popolnoma različni instituciji od klirinške banke oziroma žiro banke.

Po našem razumevanju delujeta obravnavani obračunski ustanovi (klirinška hiša, žiro centrala) na osnovi opravljenega plačilnega prometa komitentov bank oziroma hranilnic in s tega vidika moramo v razpravah o plačilnem prometu v bodočnosti, to spoznanje upoštevati.

Poudariti velja, da sta v literaturi navedeni instituciji prisotni ob izvajanju plačilnega prometa preko bank, hranilnic, pošt ipd. S tega vidika pomeni po našem razumevanju zavzemanje za organizacijo plačilnega prometa s pomočjo klirinških hiš ali žiro central istočasno zavzemanje za izvajanje plačilnega prometa pravnih oseb preko bank, hranilnic, pošt ipd. (za prebivalstvo naštete institucije pri nas že opravljajo plačilni promet).

Strokovno proti takšnemu izvajanju plačilnega prometa nimamo nič, želimo le, da je to spoznanje pri oblikovanju bodočega plačilnega prometa, prisotno. Osnovni cilj reorganizacije plačilnega prometa naj bo boljši plačilni promet za pravne in fizične osebe, kot ga imamo danes.

• (1) Ekonomska enciklopedija i Savremena administracija, Beograd 1984, str. 1022
• (2) A Dictionary of Economics and Business - New ad revised edition 1985, str. 63 in str. 27
• (3) Izdaja - The English Language Institute of America Chicago, 1975, stran 187
• (4) Bančni sistem je po definiciji organizacija bank v neki državi in je po tej definiciji od države do države različen. Iz tega izhaja, da je za podrobnejšo obravnavo bančnega sistema tržnega gospodarstva le-tega potrebno obravnavati po državah oz. enega tržnega bančnega sistema ni (jih je več).

LITERATURA

• dr. A. Katunarič: Banke - princip i praksa bankovnog poslovanja, Zagreb 1988
• S. Jovič: Bankarstvo, Naučna knjiga, Beograd 1990
• A. Hendrie: Banking in the EEG-structures and sources of finance, Financial Times Business Information, London 1985
• P. Baby: Law Relating to Banking Services, Longman Group Uk Lth 1990 (First published)
• The Economist 7-13 April 1990 - What is a bank? A survey of International Banking
• Ekonomska Enciklopedija - Savremena administracija, Beograd 1984
• A Dictionary of Economics and Business - New revised edition, London 1986

Maj 1991

Interpay

Interpay - klirinška hiša za plačila majhnih vrednosti

Interpay je nizozemska klirinška hiša za medbančna plačila in je zgleden primer organiziranosti in učinkovitosti pri opravljanju velikega obsega plačil. Nastala je leta 1994 z združitvijo dveh klirinških sistemov, de Bankgirocentrale, ki so jo v zgodnjih šestdesetih letih organizirale banke in Postal Giro kot banko z največ računi. Plačila med obema sistemoma so potekala počasi in po zapletenih postopkih, zato so se banke na začetku devetdesetih let sporazumele, da bodo različno medbančno organizirane sisteme, združili v eni instituciji. Združevanje je potekalo v dveh smereh.

Najprej se je začelo tehnološko poenotenje s postopnim uvajanjem standardov in racionalizacijo postopkov, ki je v polnem obsegu zaživelo v letu 1997, vzporedno pa je potekalo organizacijsko združevanje z ustanovitvijo lnterpaya.

Spoznanje v državi Nizozemski, ki šteje 16 milijonov prebivalcev, da je za majhno državo dovolj en integriran sistem za medbančna plačila majhnih vrednosti vseh vrst, toliko bolj velja za še manjšo državo, kot je Slovenija.

Združitev klirinških sistemov

Poleg združitve dveh velikih sistemov v neto klirinški sistem so se v lnterpay vključili tudi že prej obstoječi klirinški sistemi za obdelavo čekov, bankomatov (ATM), plačilnih kreditnih kartic in elektronska prodajna mesta (POS - Point Of Sale) na podlagi osebne identifikacije (PIN - Personal Identification Number). Poleg tega je v lnterpayu organiziran sistem za nujna plačila Telegiro, iz katerega prejemnik v pol ure prejme priliv sredstev na račun.
Kliring vrednostnih papirjev je organiziran posebej (Amsterdam Exchange Securities Clearing) in ni sestavni del lnterpaya.
Razen internih bančnih kliringov med računi v isti banki in lnterpaya kot klirinškega sistema ne obstaja med bankami v državi noben drug privaten kliring.
Poravnava vseh klirinških sistemov poteka prek RTGS (Real Time Gross Settlement) na računih bank pri centralni banki (de Nederlandsche Bank).

Lastništvo in upravljanje

Lastnice Interpaya so tri velike banke v deležu, ki je sorazmeren obsegu prometa, ostale banke imajo minimalen delež. Pogoj za pravico lastništva je vsaj 0,5 % delež prometa v celotnem prometu Interpaya. Pred združitvijo de Bankgirocentrale in Postal Giro so banke povabile k sodelovanju strokovnjake, ki so iz lastništva obeh sistemov pripravili novo razdelitev deležev lastništva lnterpaya. Iz lastništva izhaja tudi upravljalna funkcija, ki jo opravljajo člani uprave Interpava, imenovani izmed predstavnikov bank delničark (devet članov) in enega predstavnika bank nedelničark. Centralna banka ni solastnica lnterpaya in tudi nima predstavnika v upravi.

Učinkovit in poceni plačilni sistem

In kako se je zgodila združitev? Leta 1991 so banke in velika podjetja ob zahtevi ministrstva za finance in ministrstva za ekonomske zadeve dosegle dogovor, da bodo povečale uporabo učinkovitih plačilnih instrumentov in zmanjšale stroške plačilnih storitev. Po oceni dosegajo stroški plačilnega prometa v bankah približno 50 % delež operativnih stroškov, zato je zelo pomembna poceni infrastruktura za opravljanje medbančnih storitev. Ustanovili so upravni odbor za pospeševanje učinkovitosti v plačilnih sistemih. To je bil odbor brez pravne moči, a so ga ustanovili zainteresirani uporabniki plačilnih storitev. Obe ministrstvi in centralna banka so bili v vlogi opazovalcev.
Po nekaj letih, ko je bila večina ciljev dosežena, se upravni odbor ni razpustil, temveč preimenoval v delovno skupino za učinkovitost v plačilnih sistemih in zdaj deluje kot koordinacijski odbor.
Omenili smo že, da je nekaj bank lastnic lnterpaya, udeleženke sistema pa so skoraj vse depozitne banke. Centralna banka ni udeleženka. Interpay je kot klirinška hiša zelo avtomatiziran neto poravnalni sistem, ki obdela vse vrste plačil majhnih vrednosti. Razvoj vsebinskega modela in informacijske podpore je lasten, trajal je nekaj let, pri tem je sodelovalo tristo ljudi.
Cenovna politika lnterpaya je postavljena na temelju samofinanciranja, zato so cene določene tako, da popolnoma pokrivajo stroške. Ceno sestavljata cena za transakcijo in cena za paket nalogov, stroške pa plačata pošiljatelj in prejemnik. Povprečna cena na transakcijo je 0,035 evra ali 6,70 slovenskega tolarja in je v primerjavi s povprečno ceno 115 SIT za obdelan negotovinski nalog v Agenciji RS za plačilni promet izredno nizka.

Upravljanje Interpaya in vodenje razvoja plačilnih sistemov v državi

Banke želijo voditi in usmerjati delo lnterpaya najbolj učinkovito, pri tem pa ne ustanoviti preveč komisij in odborov. Dogovorile so se, da so člani istih odborov, ki so ustanovljeni na ravni združenja bank za razvoj in upravljanje vseh plačilnih sistemov v državi, hkrati tudi člani upravljalnih in svetovalnih odborov lnterpaya.
Ker ni posebnega zakona o plačilnem prometu - v državi imajo le zakon o bančništvu iz leta 1998 in zakon o nadzoru iz leta 1992 - so na ravni združenja bank postavili stalno organizirano obliko z odbori, ki odločajo, svetujejo in predlagajo. Člani odborov so predstavniki bank, lnterpaya in združenja bank (Dutch Bankers' Association). Organizirani so v hierarhični strukturi: Odbor za razvoj plačilnih sistemov (Payment Policy Čommission), Odbor za svetovanje (Advisory Committee for Payments) in delovne skupine (Working Groups), ki štejejo po deset članov za posamezna področja. V delovnih skupinah so strokovnjaki za vsebino, tehniko in tehnologijo ter pripravljajo gradiva in predloge za vrsto odprtih vprašanj.
Člani Odbora za razvoj plačilnih sistemov so hkrati člani nadzornega upravnega odbora lnterpaya, člani Odbora za svetovanje v plačilnih sistemih pa so hkrati člani Odbora za svetovanje poslovodstvu lnterpaya.
Organizacija dela v nacionalnih plačilnih sistemih v Nizozemski je vredna posnemanja, saj omogoča stalen in strokoven razvoj plačilnih sistemov. Delovne skupine pripravijo gradiva v zvezi z določeno vsebino, v kateri so nastale spremembe ali so se pojavile na novo. Gradivo nato preuči Odbor za svetovanje in po vsebinskih uskladitvah ga potrdi Odbor za razvoj plačilnih sistemov, odločitev pa spoštujejo vsi udeleženci v plačilnem prometu.
Centralna banka ni neposredno udeležena v odborih, je pa v vlogi opazovalke v Odboru za svetovanje zaradi odgovornosti za učinkovit in poceni plačilni promet v državi. V sami centralni banki imajo za reševanje sprememb ali novih vsebin na področju plačilnih sistemov podobno organizirane odbore in delovne skupine.

Delovanje interpaya

Kreditni nalogi

V nadaljevanju je opisan način, kako na Nizozemskem obdelajo vse kreditne naloge, ki jih inicira pošiljatelj plačila, tudi trajne naloge, s katerimi plačnik pooblasti banko, da na določen dan v mesecu obremeni njegov račun in pošlje plačilo za določene obveznosti.
Interpay nima poslovnega odnosa s podjetji in drugimi bančnimi komitenti, ki imajo račune v bankah. Interpay ne pozna stanja na računih, ne posega na račune in tudi ne izdela izpisa o stanju na računu. To opravljajo banke, pri čemer uporabljajo avtomatizirane postopke. Banke bremenijo ali odobrijo račune komitentov, izdelajo izpise o stanju in prometu na računih in jih pošljejo komitentom. Interpay ponuja posebno storitev za banke tako, da sprejema tudi plačilne naloge direktno od podjetij na podlagi pogodbe, ki jo sklenejo podjetje, banka in lnterpay. Plačilne naloge pripravi za obdelavo, vendar jih ne vključi v obdelavo brez potrditve banke. Tako lahko opravlja posebno storitev za banke - interni plačilni promet, če imajo podjetja odprte račune pri isti banki.

Predlaganje nalogov

lnterpay je v letu 1998 sprejel in obdelal okoli 2 milijardi negotovinskih plačil. Tako veliko količino nalogov lahko obdelajo zato, ker imajo organizirano predlaganje nalogov z datumom plačila vnaprej. Poleg tega imajo določen urnik v delovnem dnevu, tako da so nalogi, ki so predloženi do 9. ure zjutraj, zagotovo obdelani isti dan, predloženi med 9. in 11. uro so lahko, a ne nujno obdelani isti dan, če pa so predloženi po 11. uri, so zagotovo obdelani naslednji dan oziroma na dan plačila.

Priprava in obdelava nalogov

Plačilne naloge banke pripravijo v elektronski ali papirni obliki. Če so v papirni obliki, so optično čitljivi ali se podatki prenesejo v elektronsko obliko s tehniko preslikovanja (image processing). Za vsak način predlaganja nalogov je predpisan standard.
Po včitavanju nalogov se le-ti pretvorijo v enotno obliko elektronskega zapisa in gredo v obdelavo ali pa se shranijo v datoteke, kjer čakajo do dneva plačila. Po obdelavi (kliringu oziroma multilateralnem izračunu neto pozicij) se nalogi sortirajo po bankah prejemnicah plačil in pripravijo v obliki in standardu, v katerem banka prejema naloge.

Poravnava pozicij

V Interpayu stalno spremljajo neto pozicije bank in sporočajo bankam podatke o neto pozicijah ob 9., 11. in 1 3. uri. Zadnji podatek je neto pozicija, s katero se poravna obveznost ali terjatev banke pri centralni banki. Banke so pooblastile lnterpay, da v njihovem imenu opravi poravnavo na računih bank v centralni banki v sistemu RTGS. Interpay vsaki dve uri obvešča banke o neto multilateralnem izračunu s ciljem, da so banke pravočasno obveščene in pripravljene na morebitni najem kredita na denarnem trgu, ki ga organizira centralna banka pred neto poravnavo. Po poravnavi ob 13.30 lahko banke še naprej pošiljajo plačila, ki se poravnajo naslednji dan oziroma na dan plačila.
Poleg neto kliringa je v lnterpayu organiziran še sistem za bruto poravnavo nujnih nalogov - Telegiro, v katerem prejemnik dobi sredstva v pol ure. Končna bruto poravnava je pri centralni banki na računih bank ob 17. uri.

Direktne obremenitve

Za direktne obremenitve izda nalog prejemnik sredstev, ki ga je plačnik pooblastil, da obremeni njegov račun na podlagi pogodbenega odnosa med tremi udeleženci: plačnikom, prejemnikom sredstev oziroma predlagateljem debetnih nalogov in lnterpayem. Število direktnih obremenitev se je zelo povečalo, saj so uvedli sistem, da lahko stranka v roku enega meseca po že opravljenem plačilu le-to prekliče in dobi denar nazaj. S tem so povečali zaupanje v ta način plačevanja, saj so se izterjave prek sodišč časovno vlekle. Plačilni nalogi so pripravljeni po predpisanih in uveljavljenih standardih. Direktne obremenitve so poceni in učinkovit sistem, uporabljajo pa se v primerih plačevanja elektrike, plina, zavarovanja, kreditnih kartic ipd. Po obdelavi prejme iniciator debetnih nalogov poleg sporočil o plačilih, ki jih je prejel, še podatke o plačilih, ki niso bila realizirana.

Register

Da lahko proces gladko poteka, je v lnterpayu organiziran register z več bazami za več namenov. V njem je 24 milijonov podatkov o računih, od tega za okoli 125.000 podjetij. V registru je baza podatkov o iniciatorjih debetnih nalogov, ki jih je okoli 60.000, plačniki so identificirani z bančnim računom, poleg tega so v posebni bazi še podatki o višini sredstev, do katerih lahko prejemnik sredstev predloži debetni nalog in številke pogodb med plačnikom in prejemnikom sredstev. Lastnice registra so banke, ki so hkrati tudi skrbniki podatkov in jih dnevno ažurirajo. Vodenje in ažuriranje registra je avtomatizirano in centralno, uporabniki podatkov registra pa so banke in lnterpay. Tudi za to rešitev je bila računalniška podpora razvita v Interpayu.

Drugi sistemi

Sistemi čekov, bankomatov, plačilnih kartic, elektronskih prodajnih mest so se pridružili lnterpayu v obliki, v kateri so že delovali.
Uporaba čekov upada in je minimalna, zato banke preučujejo možnost, da bi v bližnji prihodnosti povsem odpravile ta plačilni instrument.
Nasprotno narašča uporaba plačilnih kreditnih kartic VISA in EUROCARD. Uvajanje POS terminalov na elektronskih prodajnih mestih se je začelo že pred petnajstimi leti. Bankam se je uspelo dogovoriti in uveljaviti splošne tehnične in pravne okvire za elektronsko plačevanje, ki deluje na podlagi uporabe magnetne črte in osebne identifikacijske številke (PIN) kot zaščite pred zlorabo. Zadnjih nekaj let je število POS terminalov na prodajnih mestih skokovito naraščalo. Zdaj jih je v uporabi več kot 120.000, kar pomeni 8 terminalov na 1.000 prebivalcev. V Sloveniji je v uporabi 12.173 terminalov, kar je 6 terminalov na 1.000 prebivalcev. Interpay upravlja mrežo terminalov POS pa tudi del mreže bankomatov.

Klirinška hiša v Sloveniji

Če naredimo primerjavo med Nizozemsko in Slovenijo, lahko ugotovimo, da je Slovenija glede organiziranja enotne klirinške hiše v fazi, v kateri je bila Nizozemska leta 1991, ko so se banke odločile integrirati vse klirinške sisteme v eno hišo. V Sloveniji že imamo žiro- kliring za plačila majhnih vrednosti, ki obdela medbančne kreditne negotovinske naloge, imamo klirinške sisteme čekov, bankomatov, kreditnih kartic in elektronskih prodajnih mest. Imamo tudi sistem za bruto poravnavo v realnem času, prek katerega se vsak dan poravnajo neto izračunane pozicije žirokliringa, lahko pa se bodo v prihodnosti tudi multilateralno izračunane neto pozicije drugih kliringov (zdaj se poravnajo bilateralne pozicije v obliki plačil med bankami). Nimamo pa še sistema za plačila direktnih bremenitev, ki ga je treba zgraditi, poleg tega nimamo trdne namere bank, da se vsi klirinški sistemi združijo v eno hišo.

Pobude Banke Slovenije so bile nekajkrat dane, 7. maja 1999 je bila tudi organizirana delavnica na temo vzpostavitve integralnega sistema plačil majhnih vrednosti (ISPMV). Na delavnico so bili povabljeni predstavniki bank, Združenja bank, Klirinško depotne hiše, velikih podjetij in zavodov. Sklepi delavnice so spodbudni in napovedujejo vzpostavitev integralnega kliringa oziroma ustanovitev klirinške hiše v dveh letih:

• izdela se organizacijska shema projekta z vsebinskim in operativnim načrtom,
• začnejo se aktivnosti za ustanovitev klirinške hiše,
• s pobudami z delavnice se seznani nadzorni svet ZBS, ki naj sprejme odločitve o osnovnih usmeritvah in izpelje nadaljnje aktivnosti (tudi glede načina institucionalne organiziranosti),
• banke morajo najti stik s strankami, saj so plačilne storitve temeljni bančni posel,
• zgoraj naštete aktivnosti se izpeljejo do 30. junija 1999,
• na začetku septembra se ustanovi projektna skupina, ki bo na podlagi izdelane študije sprejela glavne odločitve.

Kot je bilo dogovorjeno na delavnici, bo jeseni izdelana študija, v kateri bo predlagan vsebinski in organizacijski način ustanovitve klirinške hiše. Po potrditvi idejne zasnove bo treba v projektno organizirano delo vključiti strokovnjake iz bank, Združenja bank in drugih zainteresiranih.

Čas doseganja cilja je zelo odvisen tudi od tega, kako hitro bodo banke spoznale, da je treba operativne stroške, ki nastanejo pri opravljanju plačilnega prometa, zmanjšati z organiziranjem enotnega, hitrega in poceni sistema za opravljanje plačil med bankami, in kdaj bodo pripravljene investirati v klirinško hišo. Enoten in integriran sistem, ki omogoča učinkovito in poceni opravljanje medbančnih plačil, zmanjšuje stroške poslovanja bank in s tem daje bankam možnosti za konkurenčne storitve za svoje komitente.

Junij 1999 

Sodelovanje SDK v sistemu BPRČ

Uvod

Po prenosu računov obvezne rezerve bank, hranilnic in HKS iz Agencije RS za plačilni promet (v nadaljevanju: Agencija) v Banko Slovenije marca 1997, se je začela druga faza reforme plačilnega prometa - prenos računov bank, hranilnic in HKS v Banko Slovenije in banke ter izvajanje medbančnih plačil prek sistema bruto poravnave v realnem času (v nadaljevanju sistem BPRČ). Datum za začetek vodenja računov finančnih institucij in za uvedbo sistema BPRČ je bil določen s 6. aprilom 1998.

Priprave na vključevanje Agencije

Spomladi 1997 je bilo imenovanih devet delovnih skupin pri BS, katerih člani so iz bank, BS, projektne skupine in iz Agencije. Ena od delovnih sku in je bila skupina za pripravo podprojekta za organizacijsko in tehnološki vključitev Agencije v sistem BPRČ, sestavljali pa so jo člani iz petih bank, Agencije in Banke Slovenije oziroma projektne skupine.

Delovna skupina je pričela intenzivno delati v septembru 1997 in pripravila do decembra 1997 vsebinske in tehnične temelje za izdelavo vmesnika za prenos plačil med obema sistemoma: sistemom obdelave plačilnega prometa v Agenciji in sistemom BPRČ. V januarju 1998 so bile v Agenciji izdelane podrobne specifikacije za izdelavo računalniških rešitev, v marcu se je začelo testno pošiljanje plačil med BS in Agencijo prek sistema BPRČ. Dva dneva pred uvedbo sistema so tudi banke sodelovale v testiranju in pošiljale v sistem BPRČ plačila za prenos sredstev s poravnalnega računa na pozicijo pri Agenciji. Uspešna vključitev Agencije v prvih dneh delovanja sistema BPRČ z izmenjavo plačil med dnevom in s pripravo sporočil za poravnavo pozicij na koncu obdelave plačilnega prometa je pokazala, da je bilo nekaj mesečno delo v Agenciji opravljeno strokovno in pravočasno.

Postavitev sistema BPRČ

Na podlagi sklepa o postavitvi sistema BPRČ 6. aprila 1998, sprejetega pri Svetu Banke Slovenije, so banke in ena hranilnica kot neposredne udeleženke sistema BPRČ odprle poravnalne račune pri BS. Hranilnice in HKS so kot posredno udeleženke sistema BPRČ odprle transakcijske račune pri bankah. Vsa sredstva finančnih institucij so se z računov pri Agenciji prenesla na poravnalne oz. transakcijske račune. Računi bank, hranilnic in HKS pri Agenciji se niso zaprli, temveč štejejo kot pozicije na poravnalnem oz. transakcijskem računu. Vsa plačilo med finančnimi institucijami potekajo prek sistema BPRČ. Na pozicijah pri Agenciji se izvajajo plačila, ki se ne poravnavajo prek sistema BPRČ (plačila med pravnimi osebami, med bankami in pravnimi osebami ipd). Žiro računi pravnih oseb ostajajo v tej fazi reforme še pri Agenciji.

Organizacijske in tehnološke podlage

Temeljni cilj pri povezovanju obeh sistemov, obdelave plačilnega prometa v Agenciji in sistema BPRČ, je v tem, da sistema delujeta čim bolj neodvisno drug od drugega, da težave v enem sistemu ne vplivajo na delovanje drugega sistema in da lahko zaključujeta delovni dan vsak zase. Ta cilj je večinoma dosežen z izjemo v dveh primerih, ko je zelo pomembno, da sta oba sistema delujoča in da si hitro izmenjata plačila. Prvi primer je jutranji prenos sredstev bank, hranilnic in HKS s poravnalnih oz. transakcijskih računov na pozicije pri Agenciji za pravočasno dviganje gotovine in za obdelavo plačilnih njegov v plačilnem prometu, ki poteka v Agenciji. Za prenos je pomembno, da poteka hitro in v realnem času. Drugi primer je zadnja faza pred zaključkom delovnega dne sistema BPRČ, ki se lahko začne šele po izračunu pozicij bank pri Agenciji, konča pa potem, ko vse banke poravnajo svoje obveznosti.

Agencija se vključuje v sistem BPRČ prek "klirinškega" računa, ki ima v omrežju SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication) svojo adreso, s katero upravlja BS. Komunikacijska povezava med Agencijo in mestom priključka v omrežje SWIFT v Banki Slovenije teče po omrežju BSnet. Banka Slovenije je postavila privatno mrežo BSnet s postavitvijo NT strežnikov v banke. Strežniki so z najetimi linijami povezani z NT strežnikom v BS. Na enak način je povezan v mrežo v Agenciji instaliran NT strežnik, na katerem so programi za prenos podatkov, ki na vsaki dve minuti prenesejo pripravljena standardizirana sporočila iz Agencije v BS in v nasprotni smeri.

Postopek pošiljanja sporočil iz omrežja BSnet v sistem BPRČ je prav tako avtomatiziran. S to stopnjo avtomatizacije je dosežen cilj, do se tudi plačila iz Agencije v sistem BPRČ in v nasprotni smeri realizirajo v realnem času.

Sodelovanje Agencije v sistemu BPŠC

To sodelovanje obsega naslednje vsebine:

• prenos sredstev s poravnalnih ali transakcijskih računov na pozicije ali narobe,
• poravnavo pozicij bank, hranilnic in HKS ob zaključku obdelave plačilnega prometa,
• prenos plačil med komitenti bank, ki imajo račune pri Agenciji, in komitenti bank, ki imajo račune v bankah v/iz sistema BPRČ,
• stalno pošiljanje podatkov o stanjih na pozicijah bank, hranilnic in HKS v BS (na 15 minut).

Poleg tega je uvedba sistema BPRČ prinesla spremembe še na področju dviganja gotovine v Agenciji in zbiranja oz. kompletiranja statističnih informacij iz bank.

Prenos sredstev

Sredstva kreditnih institucij so na poravnalnih računih pri BS ali na transakcijskih računih pri bankah. Na začetku delovnega dne so pozicije institucij pri Agenciji 0 (nič), zato banke, hranilnice in HKS prenesejo sredstva s poravnalnih oz. transakcijskih računov na pozicije pri Agenciji za namene dviganja gotovine in poslovanje med dnevom. Če imajo finančne institucije več sredstev na pozicijah (večji priliv sredstev kot odliv), lahko med dnevom prenesejo sredstvo s pozicij na poravnalne oz. transakcijske račune.

Poravnava pozicij

Ob zaključku obdelave plačilnega prometa v Agenciji (po l8. uri) izračuna Agencija stanje na pozicijah bank, hranilnic in HKS z upoštevanjem sredstev deponentov bank. Poravnava pozicij na poravnalne ali transakcijske račune poteka tako, da Agencija pripravi sporočila SWIFT in jih pošlje v Banko Slovenije, ta poravna izračunane pozicije bank prek sistema BPRČ tako, da banke dolžnice, ki imajo negativno pozicijo iz naslova vključevanja deponentov, poravnajo obveznosti in nakaže`o sredstva s poravnalnega na klirinški račun, banke upnice pa prejmejo sredstva s klirinškega na poravnalni račun. Obdelava plačilnega prometa se konča s pozicijami 0, sistem BPRČ pa se zaključi, ko so vsa sredstva na računih bank, hranilnic in HKS oz. ko te izpolnijo obveznosti za uravnavanje obvezne rezerve.

V prvem mesecu delovanja sistema BPRČ poteka poravnavo pozicij bank, hranilnic in HKS po zaključku obdelave plačilnega prometa v Agenciji, tj. po 18. uri. Sistem BPRČ se začasno zapre ob 15. uri, nato pa se po izračunanih stanjih na pozicijah pri Agenciji ponovno odpre za poravnavo pozicij, medbančno trgovanje in uravnavanje obvezne rezerve bank. Po analizi v BS in razpravi z bankami bi lahko te aktivnosti potekale tudi zjutraj pred začetkom delovnega dne sistema BPRČ, kar bi omogočilo, da bi prenehalo večerna dežuranje v bankah, vendar bo morebitna sprememba v urniku delovanja sistema BPRČ vpeljana v dogovoru z bankami.

Plačila med komitenti bank

Plačilo velikih vrednosti ali nujna plačilo med komitenti, ki imajo račune pri Agenciji, in med tistimi, ki imajo račune v bankah, se lahko izvajajo prek obeh sistemov Agencije in BPRČ. V aprilu ta vrsta plačil še ne poteka prek sistema BPRČ, so pa pripravljeni vsebinski in tehnični pogoji, da se začnejo izvajati v naslednjih mesecih.

Komitent, ki ima žiro račun pri Agenciji, dostavi v Agencijo plačilni nalog (virman), v katerem je izpolnjen žiro račun obremenitve, za odobritev pa transakcijski račun banke ali komitenta po novi standardizirani strukturi računa. Vse naloge, na katerih je izpolnjen transakcijski račun, pošilja Agencija v sistem BPRČ tako, da na podlagi plačilnega naloga pripravi sporočilo SWIFT, ga po telekomunikacijah pošlje v BS, kjer se realizira prenos v sistem BPRČ. Tu se na podlagi sporočila SWIFT odobri poravnalni račun banke, ta pa po prejetju sporočilo odobri transakcijski račun komitenta, ki ima pri njej račun. Ves postopek poteka v realnem času. Podoben postopek velja tudi za plačila, ki se izvajajo iz bank prek sistema BPRČ na račun pravne osebe pri Agenciji.

Pošiljanje podatkov o stanju

V Agenciji je bila izdelana rešitev, ki omogoča, da se podatki o stanju na pozicijah bank, hranilnic in HKS v Agenciji pošiljajo na l5 minut v BS, kjer se doda podatek o stanju sredstev na poravnalnem računu, nato pa pošljejo podatke za posamezno banko po omrežju BSnet. Banke lahko med dnevom spremljajo svoja likvidnostna sredstva na poravnalnem računu in na pozicijah v Agenciji.

Dvigovanje gotovine

Banke, hranilnice in HKS dvigajo gotovino ob 8. uri, ko se v Agenciji začnejo uradne ure za prevzemanje nalogov. Sistem BPRČ začne poslovati že o 7.30, zato banke, hranilnice in HKS lahko takoj pošljejo prek sistema BPRČ sporočila za prenos sredstev s poravnalnega računa na pozicije pri Agenciji. Banka Slovenije je za nemoteno dviganje gotovine dovolila limit na pozicijah poravnalnih bank in hranilnice v višini četrtine sredstev za izpolnjevanje dnevne obveznosti na računu obvezne rezerve.

Spremljanje statističnih informacij

Vsak plačilni nalog pri Agenciji je šifriran s t.i. šiframi razčlenjenega prometa, na podlagi katerih se izdelujejo razne statistične informacije za uporabnike. Da tok teh statističnih podatkov ne bi bil pretrgan, so bila predpisana navodila, po katerih morajo biti tudi plačilni nalogi v bankah opremljeni s t.i. vrstami posla, ki so bile predpisane kot standard v reformiranem plačilnem prometu. Plačilne naloge, opremljene s šiframi vrste poslov, banke shranjujejo v elektronski obliki in jih konec meseca pošljejo v BS. Tu se šifre vrste posla s plačilnih nalogov iz bank na podlagi primerjalne tabele pretvorijo v šifre razčlenjenega prometa Agencije ter se skupaj s podatki z individualnih plačilnih nalogov pripravijo po vsebini in obliki v enake zapise, kot jih zbira Agencija v svojih statističnih bazah. Iz BS se podatki pošljejo v Agencijo, ki jih pridruži pri njej zbranim podatkom in izdela kompletne informacije za uporabnike statističnih podatkov. S tem načinom pošiljanja statističnih podatkov v Agencijo iz dela plačilnega prometa, ki poteka prek sistema BPRČ, v popolnoma enaki vsebini in obliki, je zagotovljeno statistično spremljanje iz plačilnega prometa v celoti kot doslej. Z drugimi besedami, podatki o prejemkih in izdatkih za plače, investicije, kredite ipd. se spremljajo tudi iz reformiranega plačilnega prometa.

Na enak način se pri pripravljajo postopki za dnevno pošiljanje podatkov, ki so potrebni za spremljanje plačevanja davkov in prispevkov ter jih potrebuje Davčna uprava RS in drugi uporabniki javnofinančnih prihodkov.

Banke dnevno zbirajo statistične podatke s plačilnih nalogov in jih konec meseca pošljejo v BS. Tu se podatki transformirajo po vsebini in obliki zapisa v statistične podatke, kot da bi jih zbirala Agencija, in se združijo s podatki, zbranimi v Agenciji.

Nadaljevanje dela v tem letu

Prek sistema BPRČ so se v aprilu poravnavalo samo medbančna plačila, pri katerih je bil nalogodajalec in pošiljatelj plačila banka, prejemnik plačila pa prav tako banka. Vendar je sistem BPRČ namenjen poravnavi plačil velikih vrednosti, kjer je nalogodajalec ali prejemnik komitent banke, ki ima račun pri banki. Prav tako se bodo poravnavala plačila velikih vrednosti med komitenti bank, ki imajo račun pri Agenciji, in komitenti bank, ki imajo račun v banki. Priprave na poravnavanje teh vrst plačil prek sistema BPRČ potekajo v bankah, Agenciji in Banki Slovenije, podroben časovni načrt pa bo določen v kratkem.


Maj 1998

Reforma plačilnega prometa

Pilotsko usposabljanje bank za vodenje računov pravnih oseb

Uvod

V letu 1998 je Banka Slovenije (BS) postavila dva sistema za izvajanje medbančnih plačil:

• v aprilu 1998 »sistem bruto poravnave v realnem času« (BPRČ), prek katerega banke in poravnalne hranilnice poravnajo med seboj plačila velikih vrednosti ali nujna plačila, kar omogoča prenos sredstev z računa banke pošiljateljice na račun banke prejemnice v nekaj minutah in hkrati pomeni dokončnost poravnave
• v oktobru 1998 »žiro kliring«, prek katerega banke izmenjajo med seboj plačila majhnih vrednosti, izračuna na koncu delovnega dne neto pozicije multilateralnega kliringa. Na podlagi izračunanih neto pozicij se poravnajo obveznosti in terjatve preko sistema BPRČ (takojšna poravnava). Čeprav banke in hranilnice, udeleženke žiro kliringa, prejemajo medbančna plačila iz kliringa na eno uro, ta plačila štejejo za dokončna šele, ko so poravnana preko sistema BPRČ.

S tem da banke in hranilnice, udeleženke obeh sistemov, pošiljajo plačila v en ali drug sistem, je bil dosežen še en pomemben uspeh: banke in hranilnice v celoti elektronsko poslujejo med seboj, saj morajo kot udeleženke obeh sistemov zagotoviti zajem vseh plačilnih nalogov v elektronsko obliko in jih po predpisanem standardu poslati v enega od sistemov reformiranega plačilnega prometa. Pomemben dosežek je tudi to, da BS, kar je naloga vsake centralne banke, sproti spremlja likvidnost bank na poravnalnih računih.
V letu 1998 se priprave v okviru reforme plačilnih sistemov selijo iz medbančnega okolja v okolje banka-pravna oseba (njen komitent). Zadnja faza reforme pomeni prenos vodenja računov pravnih oseb in postopno prevzemanje plačilnega prometa. Od februarja letos poteka v bankah pilotsko usposabljanje za vodenje računov pravnih oseb. Namen pilotskega usposabljanja bank (PUB) je pripraviti vsebinsko in tehnično okolje v bankah za prevzem vodenja računov pravnih oseb in opravljanje plačilnega prometa tudi za komitente bank (banke že opravljajo plačilni promet za komitente, ki imajo odprte račune v bankah).

Koncept

Namen pilotskega usposabljanja je torej priprava vsebinskega in tehničnega okolja v bankah za vodenje računov pravnih oseb, kar pomeni združitev funkcije z ostalimi poslovnimi funkcijami, ki jih banke že opravljajo (plačilni promet za fizične osebe in samostojne podjetnike, plačilni promet s tujino in drugo).

Priprave na pilotsko usposabljanje bank se je začela v drugi polovici leta 1997. V BS je bil izdelan koncept za pilotsko usposabljanje, banke pa so se dogovorile s tremi ali štirimi pravnimi osebami za sodelovanje in zanje odprle tako imenovani evidenčni transakcijski račun (ETR).
Osnovno načelo pilotskega usposabljanja bank je, da te sprejemajo plačilne naloge od izbranih pravnih oseb in jih v njihovem imenu pošiljajo v elektronski obliki v Agencijo za plačilni promet (APP), ki opravlja plačilni promet za pravne osebe, tudi za izbrane. Hkrati banke na podlagi prejetih nalogov od izbranih pravnih oseb zavedejo spremembe na ETR, na podlagi rezultatov obdelave plačilnega prometa iz APP pa uskladijo stanje na ETR s stanjem na žiro računu izbranih pravnih oseb.

Pravne podlage

Izbrane pravne osebe predlagajo naloge za negotovinski prenos sredstev banki in ne APP, z izjemo debetnih in akceptnih nalogov. Banka in pravna oseba se dogovorita za način predlaganja nalogov (v papirni ali elektronski obliki) in za postopke preverjanja pravilnosti plačilnega naloga, tako verodostojnosti pooblastil kot pravilnosti podatkov na nalogu. Poslovni odnos med banko in komitentom (izbrano pravno osebo) ureja »Pogodba o vodenju ETR«, ki je pravna podlaga v času pilotskega usposabljanja bank za predlaganje plačilnega naloga pravne osebe banki.

BS kot nosilka pilotskega usposabljanja bank in kot ponudnica storitev omrežja BSnet za prenos plačilnih nalogov iz bank v APP in za prenos rezultatov obdelave plačilnega prometa iz APP v banke sklene sporazum z bankami in sporazum z APP. Sporazuma med BS in banko ter BS in APP določata odgovornosti in obveznosti udeležencev v pilotskem usposabljanju bank.

Izvajanje

Od začetka februarja do konca marca se udeleženci pilotskega usposabljanja (banke, pravne osebe, BS in APP) organizacijsko in tehnično pripravljajo na izvajanje - organizirati je treba postopke, pripraviti navodila, izdelati računalniško podporo, organizirati poskus no delo ipd. Od 6. aprila letos bo potekalo praktično pilotsko usposabljanje bank, postopke opisujemo v nadaljevanju. Izbrane pravne osebe predlagajo plačilne naloge banki do 13. ure za datum knjiženja v istem dnevu. Plačilni nalogi so v papirni ali elektronski obliki. Banka in pravna oseba se dogovorita za obliko predlaganja plačilnih nalogov z upoštevanjem zdaj veljavnih papirnih obrazcev za plačilni promet in standarda za elektronski nalog. Elektronski nalog je lahko v obliki elektronskega zapisa, ki ga uporablja APP (Uradni list, 72/98) v obliki standarda EDIFACT, ki ga priporoča BS na podlagi priporočila Evropske komisije za bančne standarde (European Committee for Banking Standards) ali v obliki elektronskega zapisa, dogovorjenega med banko in pravno osebo.

Banka plačilne naloge preveri, da so nalogi od prave pravne osebe, in opravi vse postopke za odkrivanje napak pri prenosu ali v vsebini plačilnega naloga. S tem banka 'akceptira' plačilne naloge in jih v imenu pravne osebe pošlje v obdelavo v APP.

Banka plačilne naloge pripravi v standardu, ki veljajo za medbančna plačila (standard SWIFT), knjiži obremenitve na ETR pravne osebe in pripravi za pošiljanje v APP po BSnet omrežju najpozneje do 13.30 ure. Ko bodo banke prevzele vodenje računov pravnih oseb in opravljale plačilni promet, bodo v SWIFT standardu pripravljena plačilna sporočila glede na velikost zneska plačila ali nujnost plačila pošiljale v sistem BPRČ ali žiro kliring in več v APP.

Prenos nalogov iz banke v APP po omrežju BSnet izvaja računalniška aplikacija v tem omrežju, ki pri prenosu plačilna sporočila iz standarda SWIFT prevede v 'APP standard' - elektronski zapis, ki ga uporablja APP za predlaganje plačilnih nalogov v elektronski obliki. Aplikacija zaradi varnosti naloge zašifrira, elektronsko podpiše in jih pošlje na elektronske naslove APP. Od tod poteka vključitev elektronskih nalogov v obdelavo in izvajanje obdelave plačilnega prometa v APP nespremenjeno in na enak način za vse pravne osebe.

Po končani obdelavi plačilnega prometa pripravi APP za izbrane pravne osebe izpiske o vseh obremenitvah in odobritvah na žiro računu in o končnem stanju na žiro računu v elektronski obliki in odloži na strežniku omrežja BSnet. Aplikacija na omrežju prevzame izpiske, odobritve oziroma prilive na ETR prevede v standard SWIFT (kot da jih je banka prejela iz sistema BPRČ ali žiro kliringa) in skupaj z vsemi potrebnimi informacijami za usklajevanje stanja na ETR prenese v banke. Te na podlagi prejetih podatkov uskladijo stanje sredstev na ETR in izdelajo izpisek za pravne osebe. Na tak način bodo izbrane pravne osebe prejele izpisek v papirni obliki iz APP, v elektronski obliki pa iz banke.

V pilotskem usposabljanju bodo banke prejete naloge od izbranih oseb v elektronski obliki in v standardu, ki velja za medbančna plačila, pripravile za pošiljanje v APP, kjer poteka plačilni promet za vse pravne osebe.

S črtkano črto (Slika 1) je označena smer pošiljanja plačilnih nalogov za medbančna plačila iz bank v sistem BPRČ in žiro kliring. Banka pošilja plačilne naloge v svojem imenu in za svoje komitente, ki imajo pri njej odprte račune - fizične osebe in samostojni podjetniki - v oba sistema, kadar gre za plačila drugi banki. Banke bodo pošiljale plačilne naloge pravnih oseb v oba sistema tedaj, ko bodo vodile račune pravnih oseb in ne bodo pošiljale nalogov v APP, temveč bodo izvajale plačilni promet tudi za pravne osebe.

Kaj želimo doseči s pilotskim  usposabljanjem bank 

 

Kot smo že omenili, je glavni namen pilotskega usposabljanja bank pripraviti banke na prevzem vodenja računov pravnih oseb, cilj pa je določiti merila, na podlagi katerih je mogoče oceniti, ali je banka pripravljena na opravljanje plačilnega prometa tudi za pravne osebe.

V času priprav, ki bodo potekale letos, bodo banke izkoristile čas za izboljšave in izpopolnitve predvsem na naslednjih področjih:

a) Pridobivanje izkušenj pri poslovnem odnosu med banko in pravno osebo.

Banke bodo pri prevzemanju nalogov od izbranih pravnih oseb pridobile izkušnje, na osnovi katerih bodo pripravile vse podlage za večanje stikov z vsemi svojimi komitenti in za zvišanje kakovosti storitev. Pripravile se bodo na prevzem in obdelavo večjega obsega nalogov.

b) Razširitev elektronskega poslovanja s komitenti

V tem času bodo banke razvijale postopke za elektronsko poslovanje s pravno osebo za čim širšo uporabo in k sodobnemu načinu poslovanja pritegnile kar največ pravnih oseb. Vpeljati je treba varnostne postopke za preverjanje pravilnosti in popolnosti podatkov na plačilnih nalogih, da so bili poslani od pravega komitenta, [1] da ni prišlo do prekinitev pri pošiljanju ali do zlorabe tretje osebe.

c) Združitev storitev za komitenta- pravno osebo

Vodenje računa pravne osebe v najširši obliki pomeni združitev vseh storitev za komitenta, tj. združitev izvajanja plačil v tujino z izvajanjem plačil v domačem plačilnem prometu, dajanje kreditov, sprotni vpogled v stanje sredstev na računu ipd. Prilagoditev in racionalizacija postopkov pomenita hkrati tudi reorganizacijo poslovanja v banki in povezovanje računovodske funkcije s plačilno.

d) Vpeljava enotnega standarda za komuniciranje med banko in komitentom

Poenotenje načina elektronskega komuniciranja med banko in komitentom z uveljavitvijo enotnega standarda za elektronsko izmenjavo podatkov plačilnega prometa v državi vpliva na stopnjo avtomatiziranja procesov, hitrost izvajanja plačilnega prometa in s tem na stroške (ceno) plačilnega prometa. Nekaj evropskih držav ima enoten standard, večina ga še nima. Poslovne banke v naši državi so dale pobudo za uvedbo enotnega standarda za komuniciranje med banko in komitentom, kako hitro se bo uveljavil, pa je odvisno od bank samih in seveda pravnih oseb.

e) Povečanje stopnje avtomatizacije poslovanja

Banke bodo imele dovolj časa za pripravo računalniške podpore za čim večjo stopnjo avtomatizacije poslovanja. To bo omogočilo, da bodo banke lahko sproti obdelale naloge v internem plačilnem prometu in jih tudi pripravile za pošiljanje v medbančni plačilni promet. Posebno je pomembno, da bodo plačila velikih vrednosti ali nujni nalogi sproti pošiljani v sistem BPRČ, da bo tudi za komitente dosežen realni čas poravnave plačil.

f) Priprava postopkov za poročanje vladnim organom

Ena izmed spremljajočih nalog sedanjega plačilnega prometa, ki ga izvaja APP, je tudi poročanje državnim organom, podatki pa so zbrani iz posameznega plačila. Predvsem sta pomembni poročanje o statistiki iz plačilnega prometa in poročanje o vplačilih davkov in prispevkov.
Po enaki metodi zbiranja podatkov za statistiko, ki jo izvaja APP, je bilo aprila 1998 vpeljano tudi zbiranje statistike iz plačil, ki jih banke opravljajo prek reformiranega plačilnega prometa. Na enak način se zbira statistika za banke, hranilnice in hranilno-kreditne službe, ki so aprila 1998 odprle račune pri bankah, poročevalke statističnih podatkov pa so banke. Te zbirajo podatke tudi iz plačilnega prometa s tujino, ki ga opravljajo za pravne osebe. Enaka metoda zbiranja statističnih podatkov iz domačega plačilnega prometa se lahko vpelje tudi za pravne osebe, ko bodo odprle račune v banki. Vendar se upravičeno postavlja vprašanje o smiselnosti takega načina zbiranja, saj obremenjuje plačilni promet in ga s tem tudi draži. Zato je BS dala pobudo za prenovo zbiranja statističnih podatkov na podlagi poročanja, ki je metoda zbiranja statističnih podatkov tudi v evropskih državah.


Do podobnih ugotovitev lahko pridemo tudi pri zbiranju podatkov o vplačilih davkov in prispevkov. Na Ministrstvu za finance poteka reforma enotnega zakladniškega računa države, katere cilj je evidenca vseh prihodkov države in vse porabe po uporabnikih proračunskega denarja. Z vpeljavo te evidence ne bo več potrebno zbiranje podatkov v institucijah, ki opravljajo plačilni promet. Pravilno vplačevanje davkov in prispevkov s strani davčnih zavezancev pa bo treba spremljati in kontrolirati z metodami inšpiciranja. V prehodnem obdobju, dokler ne bo končana reforma na Ministrstvu za finance in dokler so računi, kamor se vplačujejo obvez, še v APP, lahko le-ta se naprej zagotavlja podatke o višini plačanih davkov in prispevkov. V bankah je treba le vpeljati način informiranja o izplačilih osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki jih APP zbira za Davčno upravo, ki na tej podlagi kontrolira, ali je pravna oseba vplačala vse davke in prispevke iz tega naslova.

BS pripravlja navodila, po katerih bodo banke v prehodnem obdobju, tj. do končane reforme državnega proračuna, sporočale potrebne podatke na centralno mesto, od koder bodo podatki poslani v APP, ki bo združene in kompletne podatke posredovala ustreznemu organu.

BS bo spremljala potek pilotskega usposabljanja bank in seznanjala svet BS ter udeležence o rezultatih usposabljanja. Uspešno končano pilotsko usposabljanje bank bo temelj za začetek prenosa računov pravnih oseb iz APP v banke.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

[1] Tradicionalno se pri papirnih nalogih še vedno uporablja primerjava podpisov, vendar je varnejša metoda uporaba identifikacijske številke (Personal Identification Number).

 VIRI IN LITERATURA:


1. Koncept za pilotsko usposabljanje bank, 174. seja sveta BS, 12. 1. 1999.

2. Payment Systems of the World, R. C. Effros, 1994.

3. European Committee for Banking Standards, Response to the Communication, okt. 1998.

4. Handbooks in Central Banking, David Sheppard, Bank of England, 1996.

5. Bančni denarni depozit in bančni žiro račun, Srečko Čadonič, Bančni vestnik, junij 1998.

Urejena klirinška funkcija za več uporabnikov

 

Plačilni promet - zajemanje, kontroliranje, izmenjava in uporaba evidenčnih ter statističnih podatkov iz plačilnega prometa v R Sloveniji ali urejena klirinška funkcija za več uporabnikov

Povzetek

V gradivu analiziram stanje prehoda dela plačilnega prometa iz APP-ja v bančno ali zasebno produkcijko okolje, ocenjujem sposobnosti udeležencev in nekatere potrebe po podatkih iz plačilnega prometa, ugotavljam težave in predlagam, da se pravočasno – funkcija kliringa ali oblikovanje posebne večnamenske zbirke podatkov tako urejenih tranakcijskih podatkov novo ustanovljenemu AJPES-u. In na drugi strani, da se podobno organizirajo podatki o državnih plačilih. Tako organizirane funkcije naj bi odpravila večino težav, ki so nastale in nastajajo ob prehodih, razširila spremljanje podatkov na več udeležencev v plačilnem prometu, omogočila preverjanja, kontrole in sprotno ali naknadno čiščenje (clearing) vstopnih in z njimi povezanih podatkov, oblikovanja posebnih registrov transakcij kot organiziranih večnamenskih zbirk podatkov, ki bi jih uporabljali za evidenčne  , statistične ter analitske potrebe DURS-a in institucij, ki izvajajo paradavčne funkcije (ZZZS, GZS, občine ipd.), ter MF-a (več funkcij – med njimi spremljanje državnih pomoči, spremljanje stanje vplačil in ipd.), SURS-a, BS, UMAR-ja in še za statistična raziskovanja pooblaščene organizacije. Zbirke naj bi vsebovale podatke o plačilih oziroma transakcije po namenih vsaj za vsa plačila državi (B2G, C2G ipd.), zanimiva bi bila tudi medsektorska plačila (B2B, C2B, B2C ipd.). Spremljanje bi bilo urejeno in klasificirano po plačnikih in uporabnikih sredstev, namenih, lokaciji, ekonomskih in drugih klasifikacijah in vodeno kot ena zbirka podatkov ali več povezenih zbirk podatkov.

Iz te in še drugih zbirk podatkov bi udeleženci, ki imajo urejene zakonske pravice, pridobivali evidenčne podatke za svoje funkcije in oblikovali ter dopolnili svoje registre (davčne, statistične, zdravstveno zavarovanje) ali drugačne baze (zbirke) podatkov. Kot pristojni upravitelji bi na tej osnovi vodili še podatke o »svojih« poslovnih subjektih in izvrševali analitične in evidenčne funkcije iz svoje pristojnosti. Tako koncentrirana in urejena funkcija nastavitve in vzdrževanja ter disiminacije zbirke originalnih podatkov za nek resor bi z urejenimi podatki iz plačilnega prometa omogočila podporo pri izgradnji sektorskih registrov raznim upravičenim institucijam.

Razlogi za ta predlog

To konkretizacijo in razširitev dosednje funkcije APP-ja in njeno poglobitev v okviru AJPES-a predlagam:

• na osnovi pisem, ki jih prejel predsednik Sveta Agencije zaradi možnega poslabšanja izvajanja dosedanjih funkcij APP-ja, posebej na tem segmentu in zaskrbljenosti zaradi neizvrševanja zakonskih obveznosti pri pridobivanju individualnih ali mikropodatkov iz raznih virov (Davčne uprave in podobni);
• zaradi problema, ki se je odprl pri nekaterih statistikah in podlagah pri spremljanju dinamike plač in nekaterih socialnih transferjev konec leta 2001 in v januarju 2002, kjer se ločevanje med izplačili in nameni ter zapoznelimi obveznostmi davčnih in paradavčnih obveznikov kaže kot vedno večja diskrepanca, ki jo agregatna pojasnjevanja sicer pojasnijo, rešitve na evidenčni ravni pa ne poznamo;
• zaradi tega, ker smo dolžni pripraviti podlage za nove ureditve za urejanje razmer med socialnimi partnerji in potrebujemo boljše podatke za regulacijo teh odnosov, drugačne delitve davčnih in drugih bremen in ocene posledic ter za ustrezna modeliranja
• zaradi tega, ker nekateri upravičenci (ZZZS) nameravajo vezati del pravic do njihovih storitev na dejansko plačane prispevke in celo organizirati svoje izterjave, pri čemer razmišljajo o svojih separatnih rešitvah;
• zaradi tega, ker je tako lažje spremljati pretok plačil za razne javne obveznosti na relaciji B2G in C2G in ker bo na drugi strani UJP preko zakladnice pokril zelo natančno obratne relacije – plačila G2B in B2G - in bi bilo nesmotrno imeti različne pristope. Ali bodo vplačila in izplačila države na ravni entitete (EMŠO in matična številka iz PRS) povezljiva in povezana in vsaj statistično primerljiva;
• zaradi tega ker je ureditev klasifikacij, identifikacij in ostalega metodloškega orodnje potrebna za tako delo smotrna samo takrat ko so stvari ustrrezno povezane in imajo iste metodološke osnove;
• zaradi tega ker se na ta način (povezovanje veliko tranakcijskih podatkov in vsebinske kontrole s pomočjo algoritmov pridobljenih iz celih zbirk, bistveno okrepi vsebinako delo in razbremni kotrol in čiščenj veliko ostalih udeležencev.

Določene težave pri prehodu plačilnega prometa iz javnega v zasebni - bančni sektor - so že znane. Zakon o plačilnem prometu je določil natančne roke dokončnega prenosa. Ocenjujem, da bo pospešen prenos plačilnih storitev do 1. 6. lahko še dodatno vplival na slabšo kakovost evidenčnega in statističnega spremljanja plačilnih transakcij. Ob sedanjih ocenah razvoja (izmenjava pisem ned APP in BS) in ugotovljenih problemov ocenjujem,

• da bodo ogrožene evidenčne naloge v DURS in posredno preko njega vseh uporabnikov tako pridobljenih podatkov in "paradavčnih" storitev, kot so na primer evidentiranje in zbiranje prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za potrebe lokalnih skupnosti in za druge davčne obveznosti, ki jih DURS izvaja po dodatnih zakonskih določilih (člen 29 Zakona o davčni službi);
• da bodo povečani ali zaostreni problemi natančnosti informatiziranega vhoda plačilnega instrumenta, ki nastane in se še ne rešuje pravočasno in ustrezno. Ugotovitve APP-ja in odgovor Banke Slovenije kažejo na to, da tudi že uradno veljavno in sporazumno določena nova navodila in predpisi za evidenčno in drugačno spremljanje transakcij v prenesenem delu plačilnega prometa niso ustrezno spoštovani in da so veljavne pravne podlage za to praktično v določeni krizi;
• da se še naprej poslabšuje kakovost tako postavljenih evidenc in s tem je lahko ustrezno povečana količina napačnih in za različne namene vplačanih sredstev in so zato zabrisani njihovi nameni;
• da na individualni in osebni ravni pri plačilu obveznosti do države na začetku nameni niso ustrezno kontrolirani in na koncu taki podatki zaradi tega niso sposobni ali za vključitev v davčni ali podobni register, ki bi omogočal na osnovi množice shranjenih in sprejetih že veljavnih ter povezanih znakov in podatkov logične, vsebinske ter druge kontrole že pri začetku, (vnos) v tak tok podatkov ali v končni register. Če se to evidentiranje ne uredi na individualni ali osebni ravni (mikro ravni - davčna številka) natančno že pri vhodu, so seveda kontrole ter posredovanja takih podatkov za druge namene, tako za odmere in pravno urejanje razmerij med davčno upravo in davčnimi obvezniki, slabi. Tudi statistike in analize, naslonjene na take podatke, niso dobre;
• da smo predpostavljali, po kateri bo funkcija kliringa, ki jo že delno izvajajo Banka Slovenije in APP in je namenjen tudi polnitvi davčnega in drugih registrov omogočala tudi statistične in druge logične verjetnostne (plavzibilne) in podobne kontrole za sprejemanje namenov plačila in kvalitete vnosa podatkov tako za statistične namene kot za evidenčne namene in same odmere. Torej gre za vprašanje spremljanja, zajemanja podatkov od zajemanja do oblikovanja ustrezne vmesne zbirke podatkov in podporo raznim funkcijam take baze podatkov.

Nekateri že znani problemi in primeri in predpostavke

Ob predpostavki, da ima vsak udeleženec v plačilnem prometu transakcijski račun ali več takih računov in na te račune vezano davčno številko ter poleg tega še matično številko iz poslovnega registra Slovenije (B) in včasih še EMŠO (C), je bilo predpostavljeno, da bodo v okviru plačilnega prometa, ki vključuje tudi obveznosti do države (G), zajeti, kontrolirani, ustrezno šifrirani ter dobro spremljani in posredovani tudi evidenčni podatki na ravni spremljanja enote ali entitete, in to tako, da bo na koncu uporabnik (DURS, ZZZS, ZPIZ ipd.) razpolagal s kontroliranimi verodostojnimi individualnimi podatki za vsakega davčnega obveznika; ti podatki bodo uporabljeni tako za določanje pravic in dolžnosti in dovolj verodostojni, da bo usklajevanj in napak ter nesporazumov med davčnim obveznikom in državo čim manj.

Predpostavljali smo, da bodo tako tudi statistična spremljanja tokov, kontrole ter vsi ostali obračuni v zvezi z državnim programom statističnih raziskovanj ustrezno urejeni in da bodo taki registri in njihove vsebine večnamenski in ustrezni tudi za oblikovanje makroekonomskih statistik, socialnih in drugih statistik in podobno.

Analiza APP-ja in pismo Banke Slovenije (feb. 2002) opozarjata, da se te izredno pomembne evidenčne funkcije lahko ogrozi že ob vhodu, pri vnosu podatkov. Napake lahko naredi že prvi v tej verigi, ker se lahko napačno sklicuje na namene, površno šifrira vsebine, določi namen vplačanih sredstev ter podobno. Tudi banke lahko ob sicer zanje popolnoma tehnični storitvi (klasifikacije in šifriranje samo prevzamejo) pričakujejo določene težave. Pričakovali bi, da bo že ob vhodu vgrajenih nekaj kontrol, ki bi logočno ali verjetnostno ali drugače opozorile na napake. To pa že ob vhodu predpostavlja (banka) uporabo že predhodno zbranih statističnih in evidenčnih podatkov, povezanih na individualni ravni, kar je lahko prvo opozorilo na težo napake (vsebinske, verjetnostne in logične kontrole).

Če bi hotel to vzdrževalno in čistilno funkcijo naložiti komu drugemu - na primer DURS-u ali registru davčnih zavezancev - in tam zgraditi vse te predhodne kontrolne in vnosne funkcije, bi bilo to neracionalno in politično ter strokovno nesmotrno. Zakaj naj bi tako še vsak od upravičenih uporabnikov takih podatkov sam čistil izvorne podatke, ugotovil iste napake in jih popravil ali pa ne ter sam skrbel za organizacijo takih podatkov v ustrezno lastno zbirko podatkov. Velja naj skupna akcija in skupna večnamenaka zbirka očiščenih in urejenih podatkov in njena skupna uporaba.

Omenjenih 10 - 15 % vsebinskih napak se bo postopoma zmanjšalo, vendar naj načelo smotrnosti ostane, tudi zaradi tega ker lahko uporabniki upravitelju prenesejo svoje logične in druge kontrole in ker je prav zaradi tega jamstvo za dobre skupne podatke nelinearno povečano. Zamujanje in zamiki plačil (davek na plače in pripevki se praviloma plačajo kasneje – včasih pa sploh ne) naj bi se tako povezali že v tej bazi in omogočali ustrezna natančna spremljanja plačil (B2G, C2G).

Ker imamo v statističnem smislu neposredna zajemanja podatkov z obrazci, kot sta ZAP-1, ZAP-2, predvsem za plače in podobne zadeve, sicer za relativno nizkim pragom, nad dva zaposlena, se seveda take razlike zanimivo izkažejo na način, da statistični organ lahko sicer kontrolira lastne obrazce na individualni ravni, vendar na prihodkovni oziroma na prispevni strani iz tekočih plačil in davčnih obveznosti za državo, ustreznega kontrolnega individualnega podatka nimamo. Tako je temeljni princip državne statistike (in drugih), ki naj bi kontrolirala kakšen podatek z dvema različnima in neodvisnima viroma, na ta način tudi ogrožen.

Takih primerov potrebnih mikroregulacije in uporabe podrobnih tranakcijiskih podatkov še veliko. Vse davčne in prihodkovne prilagoditve sedaj že temelje na mikroprilagajanjih, za kar potrebujemo tudi take zbirke podatkov.

Smeri reševanja

1. Glede na povedano bi lahko trdili, da nam je lahko žal za klasično funkcijo Agencije za plačilni promet, vsaj na tisti ravni oziroma v tistem obsegu, ko je izvajala tudi s kontrolo in urejenim kodiranjem za tiste pravne osebe, ki so bile v pogodbenem odnosu in z zakonsko obveznostjo določene Agenciji za plačilni promet in so temeljile tudi na zaupanju osebe delavca v APP proti osebi v pravni osebi. Vendar danes tudi to ne bi bila dobra rešitev, saj je bil ta plačilni promet izvajan samo za del poslovnih subjektov (pravne osebe po nekem pravnem izboru ali definiciji) in za tolarski plačilni promet. Rešitev je prenos, okrepitev in zaokroženje te funkcije v omrežje in ureditev potrebnih algoritmov ter organizacijskih metod za nastavitev urejene zbirke transakcijskih podatkov.
2. Kaže, da bodo banke - verjetno tudi brez motiva za to, sicer od države predpisano nalogo - še vedno vztrajale pri tem, da kontrole, verifikacije ter ostali izkazani nameni niso njihova naloga. Zato je potrebno, da se v obliki neke posebne ureditve ali kliringa, v prihodnje in konceptualno relativno hitro, določi obliko in vsebine kontrole oziroma klirinške funkcije, ki bi za nekatere od teh nalog, že za potrebe državne statistike, ministrstva za finance, drugih analitičnih ustanov, ki imajo pravice do takih podatkov, ter posebej za Davčno upravo RS, pripravile rešitev, po kateri bi v banke prispele sicer informatizirane transakcije naknadno ustrezno kontrolirali, verificirali, po potrebi opozorili na napake in jih tudi vrnili tistim, ki napačno poročajo, so pa dolžni poročati, ter jih didaktično usmerjali v boljše šifriranje ali reševanje problemov.
3. Z metodo elektronskega poslovanja bi verjetno lahko taka inštitucija tudi preko povezanih storitev in podatkovnih baz omogočala boljše delo udeležencem v plačilnem prometu, ker bi na primer z uvajanjem alfanumeričnih ali opisnih opredelitev klasifikacij zamenjali šifrski sistem, tako da bi odpravljali še nekatera prispela bremena in uredili kakovost vnosa. Zaradi nujnosti po logičnih in drugačnih kontrolah in zaradi pravilnosti intervencij bi morala imeti taka klirinška hiša oblikovano tudi ustrezno lastno vmesno bazo podatkov; ta bi bila vsebinsko urejena, prečiščena in kontrolirana zbirka podatkov ali registrov ter verificirana in bi jo lahko uporabljali kot osnovo za polnitev registra davčnih zavezancev statističnega in drugih registrov, vendar te podatke tudi za tiste namene, ki jih tekoče ali hitro uporabljajo ali nujno morajo uporabljati in Ministrstvo za finance in statistični urad in verjetno tudi Banka Slovenije ter še kakšna analitična ustanova.
4. Prednost take rešitve je, da bi sicer zadržali približno tako kakovost, kot je bila dosežena, dokler se nismo dogovorili za te nove rešitve, in jo razširili na druge poslovne subjekte, jih dodatno vzgojili ali racionalizirali poročanja preko mreže ali na podobne načine in opozorili na davčne in druge obveznosti, na njihove morebitne napake in uredili tako bazo, za, kot smo rekli, več namenov. Zato je treba določiti vsebine in vizijo ter predvsem odločati o tem, kaj je predmet posebnega interesa, in po potrebi revidirati šifro namenov.
5. Vsaj informativno bi lahko v takem primeru taka baza ali klirinška funkcija posredovala podatke tudi tistim, ki doslej uporabljajo "paradavčne" podatke, kjer bi verjetno informativno ločili (vsaj za statistične namene) tudi podatke, ki neposredno zadevajo in zanimajo predvsem končnega »paradavčnega« uporabnika (ZZZS, ZPIZ in podobno). Taka rešitev bi v določeni meri uredila in izboljšala kakovost uporabe vhoda podatkov, poboljšala kakovost omenjenim inštitucijam in v določeni meri z oblikovanjem baze podatkov, iz katere bi Davčna uprava črpala tudi vse podatke po svojem, uredila in razbremenila tudi Davčno upravo zadev, ki po naravi stvari niso njihove, vendar jih zakonodajalec praktično ob vsakem posebnem novem zahtevku nalaga prav Davčni upravi  ,  .
6. S tako bazo podatkov bi lahko na individualni ravni tudi ustrezno spremljali (tisti, ki imajo tako pooblastilo) dinamiko plačil in prilivov in ocenili še tiste probleme (zaostajanja) na ravni enote, ki lahko povzročajo težave zaradi tehničnih in drugih razlogov. Torej bi zgradili neke vrste povezovalno bazo in identificirali slučajne napake ali zavestne napake oziroma težave, v katerih se nekatera podjetja ali družbe nahajajo, saj je znano, da ko začnejo zamujati s plačili davčnih in »paradavčnih« bremen in jih odlagati, zelo hitro pride do drugih težav, ki pa jih običajno prepozno zaznamo.
7. Mislim, da bi morali v ožjem strokovnem krogu (MF, DURS, SURS, BS, APP, ZZZS in še kdo) razmisliti o tej zadevi in bodočemu AJPES-u določiti, da v svoje naloge uvrstijo tudi to funkcijo (kliring in kontrola) in oblikovanje večnamenske baze podatkov transakcij plačilnega prometa vsaj za segment B2G in C2G. Jasno je, da v tako funkcijo lahko vključimo tudi centralno podporo za lokalne skupnosti in nekatere druge zadeve, kot so komunalni informacijski sistemi ter podobno, ob predpostavki seveda, da bodo vse zadeve zakonite, dobro davčno urejene in cenovno zanimive in da bo to ustrezno zakonsko urejeno.

Ker bosta na drugi strani zakladnica in Uprava za javna plačila postopoma pokrili plačila na relaciji G2B in G2C ali vsa državna plačila bi lahko na podoben način uredili zbirko transakcijkih plačilnih podatkov tudi ob »izhodu«. Nenormalno in napačno pa bi bilo:

• če vhod plačila (državi) ali izhod (plačila države) ne bi bila organizirana kot večnamenka zbirka podatkov;
• če bi bili zbirki transakcij vhoda (AJPES) in izhoda (UJP) vsebinsko in tehnično ter drugače funkcionalno različno konciprani;
• če bila urejena samo ena (vhod) (ali nobena) zbirka podatkov o plačilih;
• če bi bili vzpostavljeni, a vseeno nepovezljivi na ravni transakcije, vezane na opazovane enote (EMŠO) (C) ali matična številka iz PRS-ja (B) ali G (račun, podračun in proračunske postavke).

Kako to pravno rešiti, je posebno vprašanje, vendar se ga da rešiti, po možnosti v tem letu in ob reviziji davčne zakonodaje.

Opombe

Evidenčna funkcija pomeni, da so shranjeni mikro - ali individualni podatki - torej zelo podrobni podatki na ravni transakcije, kar omogoča kasnejšo statistično in nanjo vezano analitsko rabo. Četudi je statistična raba že oblika analitike, jo ločujemo, ker analiza lahko pokriva tako evidenčni pristop ali kontrolo na osnovi posameznega podatka kot tudi predlaganje ukrepov s pomočjo statistike in agregatnih ali makropodatkov.

B – business, C – consumer, G - government 

B2B - Business-to-business
B2C - Business-to-consumer
B2G - Business-to-government
C2B - Consumer-to-business
C2G - Consumer-to-government

Zakonsko bi se lahko zadeve uredile v zakonu o plačilnem prometu; za ta namen sem pisal ta tekst v marcu 2002. V maju 2002 je zaradi tega potrebno najti druge možnosti, ena je prenos pooblastil za izvajanje te funkcije z organov, ki pravice do takih podatkov imajo, na AJPES.

Funkcija svetovanja in kontrole sedanjega referenta ali osebe v APP -ju naj bi na nek način izvrševala omrežno in matematično podprto z možnostjo opozoriti plačnika na napako in popravo podatka. To seveda pomeni takojšnje opozorilo (nekdo zgradi rešitev, ki opozori na problem ob transakciji ob vsem naboru algoritmov in kontrol in omogoči naknadno opozarjanja in popravek na osnovi poglobljenih analiz in na relaciji AJPES – plačnik).

Nekateri davčni obvezniki po izplačilu plač zadržujejo še davčne obveznosti, kar pomeni časovne zamike, pri velikih pomembnih pa to pomeni preprosto ekonomsko dejanje, saj bi lahko zadržanje prispevkov pri hkratnem izplačilu redne in 13. plače in še kakšne božičnice bilo zadržanih zelo veliko sredstev, ki so sicer davčna ali drugačna obveznost do države. MF ima tako velike težave pri oceni prilivov, državna statistika pa v oceni kratkoročnih gibanj in nima sekundarnega vira za kontrolo svojih statistik plač.

Na sploh je vprašanje, katere institucije v državi so sposobne povezovanja več evidenčnih zbirk podatkov za kak poseben, bolj horizontalen in splošen namen. Doslej je to delo večinoma opravljal SURS, v prihodnosti to ni več njegova naloga. Primer katera institucija bo izgradila povezano kooperativno bazo podatkov za obdavčevanje nepremičnin, kot to določa koalicijska pogodba?

S tem sicer Davčna uprava predpostavlja, da bo poleg izterjave teh podatkov postopoma gojila, kontrolirala tudi svoje podatke (svoje izvorne vire). Davčna uprava lahko zaradi svoje funkcije in ostalega sicer izvaja nekatero »paradavčne« storitve, vendar njena prvenstvena naloga ni primarno čiščenje, urejanje, povezovanje ter kontroliranje izvornih podatkov, ki se pravzaprav zbirajo še za druge namene. DURS naj bi imel pravico do uporabe čistih podatkov in pravice sovplivanja na oblikovanje zbirk podatkov državi, tako kot ima to pravico zakonsko določeno SURS.