Clearing houses, bank, girozentrale

Ob razpravah o plačilnem prometu v razvitih tržnih gospodarstvih se pogosto omenjajo tudi klirinške hiše (Clearing houses) in žiro centrale (girozentrale). V tekstu bomo skušali pojasniti nastanek, vlogo in pomen klirinških hiš o plačilnem prometu, mimogrede pa bomo omenili tudi klirinške banke značilne za bančni sistem Anglije in žiro centrale, ki jih pozna bančni sistem Nemčije.

Plačilni promet je nevtralni bančni posel (poznamo še aktivne in pasivne bančne posle), ki ga v sodobnem tržnem gospodarstvu poleg bank čedalje bolj pogosto opravljajo tudi nebančne institucije, ki so se zelo intenzivno pričele razvijati v tržnih gospodarstvih po drugi svetovni vojni. Tradicionalna značilnost bank je v absorpciji in plasmaju kratkoročnih sredstev, nebančne institucije pa so se razvile kot dopolnilne institucije bank, ki so se prvenstveno specializirale za srednjeročno in dolgoročno formiranje finančnih potencialov ter za kreiranje investicijskih plasmajev. Nebančne institucije je potrebno obravnavati kot institucije, ki so se formirale tudi z namenom popolnega plačevanja in obračunavanja finančnih ter blagovnih terjatev in obveznosti.

Zelo močan razvoj obravnavanih institucij je bil zaznan v 60-tih letih in kasneje, ko smo bili priča intenzivnemu razvoju računalništva in informatike kot predpogoju novi stopnji razvoja nevtralnih bančnih poslov.

Nevtralne bančne posle običajno delimo na:

• posredovanje v plačilnem prometu
• depo posle (varovanje vrednosti)
• kupoprodaja in izdaja vrednostnih papirjev
• odpiranje akreditivov in izdajanje kreditnih pisem.

Našo pozornost namenjamo plačilnemu prometu (gotovinskemu in brezgotovinskemu), ki se je v tržnih gospodarstvíh zelo intenzivno razvijal prvenstveno v okviru bank, kasneje pa tudi v nebančnih institucijah. Z razvojem brezgotovinskega plačilnega prometa se je vedno bolj pojavljala potreba po obračunu opravljenega plačilnega prometa med bankami in drugimi posredniki (npr. PTT) pri čemer je potrebno poudariti, da sta učinkovitost in hitrost plačilnega prometa v zelo veliki meri odvisna od ustrezne organiziranosti obračunskih mest, ki funkcionirajo kot posebne institucije samostojno, ali pa v okviru centralne banke. Kot samostojni obračunski instituciji se najpogosteje navajata:

• obračunski in kompenzacijski zavodi - klirinške hiše (clearing house)
• žiro centrale (girozentrale).

Clearing house

V Ekonomski enciklopediji (1) je pod pojmom »kliring« pojasnjeno, da gre za »periodično prebijanje medsebojnih terjatev med bankami«. V ta namen banke ustanavljajo posebne ustanove t.i. »clearing house«, obračunavanje se vrši v obliki preverjanja zneskov, ki jih vsaka banka dolguje drugim bankam ali jih od njih terja. Razlike se poravnavajo gotovinsko ali pa s knjiženjem na računu. Preverjanje se izvaja večkrat na dan, saj gre pri obračunavanju zneskov za ogromne vsote.

Ekonomsko poslovni slovar angleškega jezika (2) definira pojma clearing house in Bankers' clearing house takole:

Clearing house - institucija, ki poravnava medsebojne razlike (zadolženost) med člani. Na primer, trgovci določenega blagovnega centra uporabljajo klirinško hišo zato, da se izognejo posredovanju čekov med agenti, posredniki itd. Vse prodaje in nakupe registrira klirinška hiša, ki pošlje račune, nanašajoč se na razliko trgovcem, običajno na določen plačilni dan. Najbolj znana klirinška hiša je Bankers Clearing House.

Bankers' clearing house ustanova, ki so jo kot članice ustanovile banke za poenostavljeno izmenjavo in pridobivanje plačila za več tisoč čekov, ki se plačajo v bančnih podružnicah po vsej državi. Zadolženost (Indebtedness) med bankami je rezultat razlik med dnevnim zneskom izmenjanih čekov in kolikor se da, se te razlike poravnavajo že med njimi samimi, končna poravnava pa je izvedena z vključitvijo Bank of England, v kateri ima vsaka klirinška banka svoj račun.

Enciklopedični slovar The living WEBSTER Encyclopedic Dictionary of the English Language (3) opredeljuje clearing house kot institucijo, preko katere se medsebojno poravnavajo bančne terjatve. Na borzi (Stock Exchange) in pri Ministrstvu za trgovino (Board of Trade) obstajajo podobne (similar) klirinške hiše za poenostavitev trgovanja z delnicami, žitom in drugim blagom.

Klirinške hiše so nastale leta 1775, ko so banke v Londonu ustanovile posebno obračunsko mesto v okviru katerega so kompenzirale medsebojne terjatve in obveznosti, ki so izhajale iz opravljenega brezgotovinskega plačilnega prometa njihovih komitentov. Sodobne klirinške hiše so organizirane regionalno, tako da predstavljajo obračunska mesta za banke, ki so na te hiše vezane. Banke imajo v klirinških hišah obračunske račune, preko katerih potekajo kompenzacije, razlika pa se poravna v breme njihovih žiro računov pri centralnih bankah. Kompenzacije potekajo v klirinških hišah vsakodnevno (tudi večkrat na dan) na osnovi dostave vseh plačilnih dokumentov, uporabljenih v plačilnem prometu članic bank.

Plačilne instrumente, ki se ne nanašajo na banko - članico regionalne klirinške hiše, je potrebno dostavljati klirinški hiši širšega področja.

Klirinške hiše so ena od značilnosti zelo razvitega angleškega bančnega sistema. Bančni kliring se v Angliji opravlja preko treh obračunskih mest, Clearing houses, in to preko kliringa za London, za banke znotraj Anglije in za banke Commonwealtha. Obračunavanje oziroma sestanek poteka dvakrat dnevno in sicer ob 10.30 ob izmenjavi čekov in ob 14.30 ob izmenjavi saldov računov po izvedenih knjiženjih sprejetih čekov in drugih instrumentov brezgotovinskega plačilnega prometa.

Clearing banks

Klirinške banke so banke angleškega bančnega sistema (4) in so članice angleških klirinških hiš s sedežem v Londonu, Edinburghu in Belfastu. Klirinške banke omenjamo predvsem z namenom, da poudarimo razliko med njimi in klirinškimi hišami.

Klirinške banke predstavljajo osrčje zelo razvitega angleškega bančnega sistema. To so velike banke z mnogimi podružnicami, preko katerih pokrivajo celotno Anglijo in Wales. Na Škotskem in v severni Irski delujejo tri Škotske in štiri severno irske klirinške banke. Omeniti moramo tudi institucijo, ki je v državni lasti z imenom The National Girobank - ustanovljena leta 1968 in je institucija, ustanovljena po vzorcu kontinentalnih žiro central, ki ponuja storitve denarnih transakcij preko pošt. Londonske klirinške banke imajo 11.100 podružnic, škotske 1.500 in Severno Škotske 300.

Angleški bančni sistem je zelo koncentriran (v primerjavi npr. z ameriškim), saj je v štirih velikih klirinških bankah (Big Four) koncentriranih preko polovica celotnih bančnih depozitov Anglije. Največje angleške klirinške banke so: Barclays Bank (ustanovljena 1694), Lloyd Bank (1865), Midland Bank (1885) in National Westminster Bank (1843).

Girozentrale

Žiro centrale so prav tako obračunske institucije, ki za istovrstne denarne institucije opravljajo obračun opravljenega plačilnega prometa svojih članov na osnovi instrumentov plačilnega prometa. Medsebojno se povezujejo v večje grupacíje, ki s svojim poslovanjem zagotavljajo enotni obračun opravljenega plačilnega prometa v širši regiji, kar v veliki meri prispeva k njegovi hitrosti, učinkovitosti in racionalnosti.

Žiro centrale so ena od značilnosti nemškega bančnega sistema, v katerem opravljajo žiro promet med hranilnicami. Žiro centrale so v Nemčiji povezane v okviru Deutsche Girozentrale. Dvanajst žiro central razpolaga z likvidnimi rezervami bank, prav tako pa poslujejo kot klirinške hiše za svoje člane v okviru neke regije. Največja med žiro centralami je Westdeutsche Landesbank, Düsseldorf.

Značilnosti klirinških hiš in žiro central zelo na kratko so:

• klirinške hiše so del angleškega, žiro centrale nemškega bančnega sistema (po tem vzoru so prisotne tudi v nekaterih drugih državah)
• obe vrsti institucij sta neke vrste obračunska mesta med bankami v Angliji oz. med hranilnicami v Nemčiji (v Angliji obstoja še t.i. The Girobank kot obračunsko mesto plačilnega prometa med poštami)
• obe vrsti institucij imata regionalni značaj s tem, da se povezujeta tudi širše
• tako klirinška hiša kot žiro centrala sta popolnoma različni instituciji od klirinške banke oziroma žiro banke.

Po našem razumevanju delujeta obravnavani obračunski ustanovi (klirinška hiša, žiro centrala) na osnovi opravljenega plačilnega prometa komitentov bank oziroma hranilnic in s tega vidika moramo v razpravah o plačilnem prometu v bodočnosti, to spoznanje upoštevati.

Poudariti velja, da sta v literaturi navedeni instituciji prisotni ob izvajanju plačilnega prometa preko bank, hranilnic, pošt ipd. S tega vidika pomeni po našem razumevanju zavzemanje za organizacijo plačilnega prometa s pomočjo klirinških hiš ali žiro central istočasno zavzemanje za izvajanje plačilnega prometa pravnih oseb preko bank, hranilnic, pošt ipd. (za prebivalstvo naštete institucije pri nas že opravljajo plačilni promet).

Strokovno proti takšnemu izvajanju plačilnega prometa nimamo nič, želimo le, da je to spoznanje pri oblikovanju bodočega plačilnega prometa, prisotno. Osnovni cilj reorganizacije plačilnega prometa naj bo boljši plačilni promet za pravne in fizične osebe, kot ga imamo danes.

• (1) Ekonomska enciklopedija i Savremena administracija, Beograd 1984, str. 1022
• (2) A Dictionary of Economics and Business - New ad revised edition 1985, str. 63 in str. 27
• (3) Izdaja - The English Language Institute of America Chicago, 1975, stran 187
• (4) Bančni sistem je po definiciji organizacija bank v neki državi in je po tej definiciji od države do države različen. Iz tega izhaja, da je za podrobnejšo obravnavo bančnega sistema tržnega gospodarstva le-tega potrebno obravnavati po državah oz. enega tržnega bančnega sistema ni (jih je več).

LITERATURA

• dr. A. Katunarič: Banke - princip i praksa bankovnog poslovanja, Zagreb 1988
• S. Jovič: Bankarstvo, Naučna knjiga, Beograd 1990
• A. Hendrie: Banking in the EEG-structures and sources of finance, Financial Times Business Information, London 1985
• P. Baby: Law Relating to Banking Services, Longman Group Uk Lth 1990 (First published)
• The Economist 7-13 April 1990 - What is a bank? A survey of International Banking
• Ekonomska Enciklopedija - Savremena administracija, Beograd 1984
• A Dictionary of Economics and Business - New revised edition, London 1986

Maj 1991