S telekomunikacijskimi prenosi bi lahko pospešili hitrost kroženja denarja v obtoku, vendar si upamo o tem le na tiho razmišljati.
Morda se lahko najprej vprašamo o namenu tega zakona. Če izhajamo iz predpostavke, da je finančna nedisciplina med ostalimi vzroki tudi eden od razlogov za naraščajočo nelikvidnost, potem bi omenjeni zakon vsaj za toliko izboljšal likvidnost, kolikor se bo zaradi njega izboljšala finančna nedisciplina. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že od samega začetka podrobno določa kazenske sankcije za kršilce finančne nediscipline. Očitno pa ta instrumentarij v pogojih našega gospodarjenja ni bil dovolj močan, da bi zavrl te pojave. Posledica tega je, da smo si izmislili 7.a člen v zakonu o zavarovanju plačil, ki je teoretično odigral vlogo prototipa letošnjega intervencijskega zakona. S tem smo določili še eno sankcije več, oziroma razširili krog odgovornosti na tiste, ki s to zadevo nimajo nič skupnega. Z malo nagajivosti bi lahko rekel, da lahko že sedaj razmišljamo, katero dodatno kazen bomo v letu 1985 uporabili, če bomo ugotovili, da učinki tega predpisa ne bodo zadovoljivi. Menim, da imamo kazenskih določb v zakonu o zavarovanju plačil čisto dovolj in vsakemu po meri. Zdi se, da bo večja sankcija za tistega, ki ne bo sposoben v redu poravnati svojih obveznosti, pravzaprav izguba bonitete pri bankah in poslovnih partnerjih, seveda pa se tega še naprej ne bodo zavedali tisti sistemi, ki imajo na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov monopolni položaj.
No, pa bodi dovolj filozofiranja. Kako smo se mi pripravili na navedeni zakon? Naj še enkrat spomnim, da smo že lansko leto lahko prebrali 7.a člen z grožnjo, da bo ta veljal od 1. januarja naprej. V interni kontroli smo novembra lani anketirali uporabnike družbenih sredstev, primerjali njihove izjave s prijavami na OBZ obrazcih. Mislim, da je bila plod tega dela tudi informacija o pripravljenosti uporabnikov na določilo 7.a člena. No, ZIS je konec leta odložil uporabo tega člena za eno leto. Ker pomenijo določila letošnjega intervencijskega zakona pravzaprav razširitev 7.a člena in ker se o tem piše in govori že eno leto, tudi v sredstvih javnega obveščanja, menim, da ne bi smelo biti razloga za nepripravljenost ali neinformiranost. V juniju je bila na to temo izvedena še ena anketa. V interni kontroli v podružnici Kranj smo na začetek uporabe zakona in na potrebno dokumentacijo opozorili uporabnike družbenih sredstev v dveh okrožnicah. O tem se je govorilo na področnih seminarjih društva računovodskih in finančnih delavcev. Na Jesenicah smo na ta zakon pa tudi na druge ukrepe, opozarjali na delovnih posvetili z gospodarstveniki. Na te posvete je bila vabljena služba, organiziral pa jih je občinski izvršni svet. Morda je sedaj, pred začetkom izvajanja, še nekoliko nejasnosti in več vprašanj uporabnikov v zvezi s samo tehniko in razumevanjem zapadlih neporavnanih obveznosti po zakonu. Za samo pripravo je bilo na razpolago več časa kot sicer.
Sprašujete nas, kako lahko prispevamo, da bo teh organizacij čim manj. Prav gotovo bo treba biti v kontaktu s tistimi uporabniki, ki bodo v naših enotah že imeli prijavljene zapadle obveznosti na OBZ obrazcih. To delo za interne kontrolorje ne bo prav nič prijetno in bo zahtevalo od njih, pa tudi od drugih oddelkov več poglobljenega dela pri razreševanja posameznih primerov. Gotovo bodo interni kontrolorji »veseli« novih obrazcev ODN ali ODI, kot da bi bilo teh in podobnih evidenc do sedaj premalo. Verjetno je, da se bodo še v večji meri koristili dnevni prilivi, ki jih kontrolorji lahko zvedo v oddelkih AOP in prištejejo k izpiskom stanj žiro računov. Menimo, da se bo zlasti v izplačilnih dnevih osebnih dohodkov povečal telefonski prenos sredstev. Naj omenim, da so ta sredstva, vsaj za ekspoziture, ki oddajajo dokumente v obdelavo v podružnico že ob 11.15 uri, uporabna pretežno le do tega trenutka in da so zlasti v kritičnih dnevih telefonski nalogi za občane pravi balast. Posebno jezo pa povzročajo tisti s simboličnimi zneski in bil bi že skrajni čas, da se dogovorimo in določimo spodnjo mejo zneska, ki bi bil lahko sporočen po telefonu. S hitrejšim prenosom sredstev torej lahko tudi nekaj pripomoremo. Poznana nam je ideja o telekomunikacijskih prenosih, katere realizacija bi na tem področju pomenila verjetno premik za en kvalitetni razred navzgor in s tem pospešila hitrost kroženja denarja v obtoku. Čeprav za te zadeve nismo poklicani, si upamo o tem le na tihem razmišljati.
Julij 1984
sobota, 10. avgust 2002
Mednarodni obrtni sejem v Celju (MOS 96)
Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 96) smo predstavili novost na področju opravljanja domačega plačilnega prometa, to je ELEKTRONSKO POSLOVANJE med Agencijo in pravnimi osebami. Osnova za uvajanje tega načina poslovanja je standard vhodnih in izhodníh dokumentov (Ur.l. RS, št. 9/ 95). ki je že oblikovan pri predlaganju nalogov na magnetnem mediju. Obenem je ta standard tudi temelj za pripravo sporočil po EDIFACT standardu, ki se bo predvidoma uporabljal pri računalniški izmenjavi podatkov.
Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.
Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.
Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.
Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.
Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.
Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.
Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.
Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.
V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.
Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.
V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.
Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.
Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.
Oktober 1996
Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.
Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.
Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.
Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.
Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.
Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.
Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.
Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.
V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.
Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.
V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.
Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.
Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.
Oktober 1996
Naročite se na:
Objave (Atom)