S telekomunikacijskimi prenosi bi lahko pospešili hitrost kroženja denarja v obtoku, vendar si upamo o tem le na tiho razmišljati.
Morda se lahko najprej vprašamo o namenu tega zakona. Če izhajamo iz predpostavke, da je finančna nedisciplina med ostalimi vzroki tudi eden od razlogov za naraščajočo nelikvidnost, potem bi omenjeni zakon vsaj za toliko izboljšal likvidnost, kolikor se bo zaradi njega izboljšala finančna nedisciplina. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že od samega začetka podrobno določa kazenske sankcije za kršilce finančne nediscipline. Očitno pa ta instrumentarij v pogojih našega gospodarjenja ni bil dovolj močan, da bi zavrl te pojave. Posledica tega je, da smo si izmislili 7.a člen v zakonu o zavarovanju plačil, ki je teoretično odigral vlogo prototipa letošnjega intervencijskega zakona. S tem smo določili še eno sankcije več, oziroma razširili krog odgovornosti na tiste, ki s to zadevo nimajo nič skupnega. Z malo nagajivosti bi lahko rekel, da lahko že sedaj razmišljamo, katero dodatno kazen bomo v letu 1985 uporabili, če bomo ugotovili, da učinki tega predpisa ne bodo zadovoljivi. Menim, da imamo kazenskih določb v zakonu o zavarovanju plačil čisto dovolj in vsakemu po meri. Zdi se, da bo večja sankcija za tistega, ki ne bo sposoben v redu poravnati svojih obveznosti, pravzaprav izguba bonitete pri bankah in poslovnih partnerjih, seveda pa se tega še naprej ne bodo zavedali tisti sistemi, ki imajo na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov monopolni položaj.
No, pa bodi dovolj filozofiranja. Kako smo se mi pripravili na navedeni zakon? Naj še enkrat spomnim, da smo že lansko leto lahko prebrali 7.a člen z grožnjo, da bo ta veljal od 1. januarja naprej. V interni kontroli smo novembra lani anketirali uporabnike družbenih sredstev, primerjali njihove izjave s prijavami na OBZ obrazcih. Mislim, da je bila plod tega dela tudi informacija o pripravljenosti uporabnikov na določilo 7.a člena. No, ZIS je konec leta odložil uporabo tega člena za eno leto. Ker pomenijo določila letošnjega intervencijskega zakona pravzaprav razširitev 7.a člena in ker se o tem piše in govori že eno leto, tudi v sredstvih javnega obveščanja, menim, da ne bi smelo biti razloga za nepripravljenost ali neinformiranost. V juniju je bila na to temo izvedena še ena anketa. V interni kontroli v podružnici Kranj smo na začetek uporabe zakona in na potrebno dokumentacijo opozorili uporabnike družbenih sredstev v dveh okrožnicah. O tem se je govorilo na področnih seminarjih društva računovodskih in finančnih delavcev. Na Jesenicah smo na ta zakon pa tudi na druge ukrepe, opozarjali na delovnih posvetili z gospodarstveniki. Na te posvete je bila vabljena služba, organiziral pa jih je občinski izvršni svet. Morda je sedaj, pred začetkom izvajanja, še nekoliko nejasnosti in več vprašanj uporabnikov v zvezi s samo tehniko in razumevanjem zapadlih neporavnanih obveznosti po zakonu. Za samo pripravo je bilo na razpolago več časa kot sicer.
Sprašujete nas, kako lahko prispevamo, da bo teh organizacij čim manj. Prav gotovo bo treba biti v kontaktu s tistimi uporabniki, ki bodo v naših enotah že imeli prijavljene zapadle obveznosti na OBZ obrazcih. To delo za interne kontrolorje ne bo prav nič prijetno in bo zahtevalo od njih, pa tudi od drugih oddelkov več poglobljenega dela pri razreševanja posameznih primerov. Gotovo bodo interni kontrolorji »veseli« novih obrazcev ODN ali ODI, kot da bi bilo teh in podobnih evidenc do sedaj premalo. Verjetno je, da se bodo še v večji meri koristili dnevni prilivi, ki jih kontrolorji lahko zvedo v oddelkih AOP in prištejejo k izpiskom stanj žiro računov. Menimo, da se bo zlasti v izplačilnih dnevih osebnih dohodkov povečal telefonski prenos sredstev. Naj omenim, da so ta sredstva, vsaj za ekspoziture, ki oddajajo dokumente v obdelavo v podružnico že ob 11.15 uri, uporabna pretežno le do tega trenutka in da so zlasti v kritičnih dnevih telefonski nalogi za občane pravi balast. Posebno jezo pa povzročajo tisti s simboličnimi zneski in bil bi že skrajni čas, da se dogovorimo in določimo spodnjo mejo zneska, ki bi bil lahko sporočen po telefonu. S hitrejšim prenosom sredstev torej lahko tudi nekaj pripomoremo. Poznana nam je ideja o telekomunikacijskih prenosih, katere realizacija bi na tem področju pomenila verjetno premik za en kvalitetni razred navzgor in s tem pospešila hitrost kroženja denarja v obtoku. Čeprav za te zadeve nismo poklicani, si upamo o tem le na tihem razmišljati.
Julij 1984
Ni komentarjev:
Objavite komentar