SQL in GDDM

Omogočanje direktnega dostopa do podatkov SDK

April 1986

V sektorju za računalniško obdelavo podatkov smo proti koncu leta 1985 instalirali novo opremo, ki po zmožnostih centralnega procesorja daleč prekaša prejšnjo. Ravno tako imamo na voljo veliko več prostora za hranjenje podatkov na diskovnih enotah. Razširitve v teh dveh smereh ne pomenijo najbolj važne novosti. Bistveno spremembo pomeni nakup komunikacijske enote, ki nam omogoča povezavo z drugimi računalniki ali povezavo oddaljenih uporabnikov v SDK ali zunaj SDK na naš računalnik.

Zmogljivejši procesor in zadosten prostor na diskih pa sta osnovna pogoja za uporabo kompleksnejših programskih produktov. Namreč, večina novejših programskih paketov zahteva za svoje normalno delovanje veliko prostora na diskih in precej glavnega spomina. Hkrati z razširitvijo strojne opreme smo se odločili tudi za posodobitev programske opreme. Od podjetja Intertrade, zastopnika IBM, smo si izposodili programska paketa Structured Query Language (SQL) in Graphical Data Display Manager (GDDM) z namenom, da jih pokažemo vsem potencialnim uporabnikom v službi in izven nje ter se na podlagi mnenja bodočih uporabnikov odločimo o najemu le-teh.

V dogovoru z vodstvom službe smo se odločili, da pripravimo tri predstavitve (demonstracije, prezentacije), na katerih bi obvestili uporabnike o novostih, ki jih pripravljamo. Demonstracije naj bi potekale v realnih okoliščinah (s tehničnega stališča) tako, da bi uporabniki dobili čim bolj verno predstavo bodočega načina dela. Potem, ko smo pregledali nekaj dvoran v Ljubljani, smo se, iz več razlogov, odločili za Cankarjev dom.

Prva predstavitev je bila za analitike iz SDK v SRS, druga za direktorje podružnic iz SRS ter za člane sveta službe in tretja za največje zunanje uporabnike naših podatkov.

Kljub temu, da je šlo v bistvu za prikazovanje ene in iste stvari, je vsaka prezentacija zahtevala posebno pripravo, in sicer iz sledečih razlogov:

• različne skupine poslušalcev
• razen prve skupine (naših analitikov) smo imeli v drugih dveh skupinah še zelo heterogeno sestavo same skupine, kar posebej velja za tretjo skupino (politiki, strokovni delavci, računalničarji, novinarji itd.),
• cilji prezentacije so bili za vsako skupino različni, kar je bilo treba tudi pokazati s samo vsebino.

Za vse tri skupine pa smo imeli skupni cilj. Hoteli smo povedati in pokazati vsem možnim uporabnikom naših podatkov, da se je mogoče povezati direktno na naš računski center in neposredno, brez posredovanja strokovnjakov iz AOP povpraševati po podatkih.

V nadaljevanju bomo povedali nekaj več o pripravi, poteku in rezultatih posameznih demonstracij.

Kljub nekaterim razlikam so vse tri prezentacije potekale na podoben način. Sestavljene so bile iz štirih delov, in sicer:

• Uvodni del, v katerem je bil razložen namen ter predstavljeni podatki SDK in oba programska produkta SQL in GDDM (trajanje: približno 30 minut).
• V drugem delu so se udeleženci razporedili v skupine okoli ekranov (v CD smo imeli 8 ekranov, povezanih z našim računalnikom na Cankarjevi 18) ter postavljali vprašanja delavcem ROP, ki so ta vprašanja »prevedli« v SQL razumljivo obliko (približno 30-45 minut, odvisno od interesa udeležencev).
• Naslednjih 15 minut je bilo namenjeno odgovorom na vprašanja udeležencev in diskusiji o tem, kar so videli.
• V zadnjem delu je bilo govora o tem, kako bomo vnaprej uporabljali SQL, možnosti povezave IBM in Burroughs podružnic na računalnik v Ljubljani ter o težavah, katere pričakujemo pri takšnem načinu dela (10 minut).

Še nekaj besed o podatkih. Pripravili smo jih samo za demonstracijo, in sicer iz obdelav, ki jih že sedaj izvajamo pri nas. Ker SQL zahteva posebno obliko shranjevanja podatkov na magnetni diskih ni bilo mogoče uporabiti že obstoječih datotek, ampak je bilo treba pripraviti nove.

Najbolj objektivno oceno uporabnosti programskih paketov lahko dajo sami uporabniki. Upoštevajoč to dejstvo, smo za analitike, ki so se zbrali na svojem rednem letnem srečanju 20. februarja 1986 v Cankarjevem domu, pripravili prikaz delovanja naših novih programov. Izbor podatkov smo naredili v dogovoru z Informativno-analitskim oddelkom Centrala, pripravili pa smo naslednje skupine podatkov:

• Periodični obračun l-9/85 gospodarstvo in negospodarstvo SRS, vse elemente
• Datoteke investicij s stanjem 31. 12. 1985 (vsi investicijski objekti, republiška raven)
• Kumulativni podatki po podskupinah dejavnosti za SFRJ iz gospodarstva za leta 1981, 1982, 1983 in 1984 in sicer samo nekatere elemente (okrog 50 elementov).

Seveda je možno pripraviti podatke tudi iz ostalih obdelav, ki jih imamo v SDK. Menili smo, da so za demonstracijo delovanja programov dovolj te tri skupine podatkov.

Ohrabreni z rezultati prve demonstracije smo se odločili, da pripravimo nekaj podobnega za direktorje podružnic in člane sveta službe ter za naše največje uporabnike zunaj službe.

Demonstraciji sta potekali isti dan (2. aprila 1986) v prostorih Cankarjevega doma. Prva je bila ob 9. uri, druga pa ob 12. uri.

Podatki, ki smo jih tokrat pripravili, niso bili isti kot prvič. Razen podatkov o investicijah in kumulativnih podatkov iz ZR smo dodatno pripravili še naslednje skupine podatkov:

• Skrajšano shemo zaključnega računa za leto 1985
• Kadrovske evidenco zaposlenih v SDK v SRS
• Združene podatke SDK, Zavoda za statistiko Slovenije (ZSS) in Narodne banke Slovenije (NBS).
• Iz zaključnega računa, ki ima letos 664 elementov, smo naredili na predlog analitikov krajšo shemo z vsega skupaj 226 elementi. Ta shema je zelo podobna tisti, ki jo sicer predlaga SDK za zaključni račun.
• Kadrovska evidenca je bila pripravljena s posebnim namenom. Namreč, za delo s programom SQL je skoraj najbolj pomembno poznavanje strukture podatkov. Ker smo predvidevali, da bodo tudi prisotni ljudje, ki ne poznajo naših podatkov, smo pripravili kadrovsko evidenco. To pa poznajo skoraj vsi zaposleni, kajti povsod se vodijo zelo podobni podatki o delavcih.

Zadnja skupina podatkov je izzvala največ polemike, kakor pri nas v SDK, že pred demonstracijo, tako tudi med prisotnimi. Pokazali smo združene podatke NBS (uvoz in izvoz po TOZD) za leto 1983, ZSS (število zaposlenih in izobrazbena struktura po TOZD za leto 1983) in SDK (Zaključni račun 1985).

Na istem ekranu je bilo mogoče dobiti en stolpec s podatki SDK, v drugem stolpcu podatke NBS in v tretjem podatke ZSS. Res je, da so podatki medsebojno neusklajeni, kakor po vsebini in po načinu obračuna tako tudi časovno. Naš namen je bil pokazati rešitev samo tehničnega dela problema združevanja podatkov različnih organizacij, za vsebinski del pa so pooblaščeni drugi. Hkrati moramo priznati, da je tehnični del veliko lažje rešljiv kot pa vsebinski.

Medtem ko sta prvi dve demonstraciji bili »internega« značaja in bi si lahko dovolili manjši spodrsljaj, je tretja zahtevala maksimalno angažiranost z naše strani kakor tudi brezhibno delovanje instalirane opreme in programov. Na srečo, vse je potekalo brez problemov.

Odziv povabljenih predstavnikov naših največjih uporabnikov je presegel vsa pričakovanja. Zbralo se je okoli 70 ljudi iz Skupščine SRS, Zavoda za planiranje SRS, Republiškega sekretariata za finance, socialistične zveze, gospodarske zbornice, Narodne banke, Zavoda za statistiko, Republiškega komiteja za informiranje itd.

Redkokdaj se zgodi v računalništvu, da se kakšna novost sprejme s takšnim zadovoljstvom, kot se je to zgodilo tokrat. Praktično nismo slišali nobene negativne ocene uporabnosti programskega paketa. Prav gotovo je takšna ocena posledica premišljeno izbranih podatkov, brezhibnega delovanja programov in druge opreme. Vse to je omogočalo zelo hitre odgovore (od nekaj sekund do nekaj minut, odvisno od zahtevnosti zahteve).

Najbolj zadovoljni so bili naši analitiki na prvi prezentaciji. To je tudi logično, saj bo prav njim SQL največ pomagal. Imeti podatke vedno pri roki enostavno dosegljive, spreminjati zahteve po lastni želji in rezultate takoj videti na ekranskem terminalu ter jih po želji izpisati na tiskalniku je tisto, kar si vsakdo, ki ima vsakodnevno opravka s podatki, najbolj želi.

Tudi zunanji uporabniki so pokazali veliko zanimanje. V prvih dneh po prezentaciji smo že imeli nekaj pogovorov o možnostih direktne povezave na naš računalnik.

Kaj lahko pričakujemo od SQL pri nas v SDK? Prednosti njegove uporabe vidimo predvsem na sledečih področjih:

• vsem funkcijam (in ne samo analitikom) veliko hitrejši dostop do podatkov. Nikakor pa ne smemo misliti, da bomo s SQL reševali vse zahtevke. Še vedno bomo v računskem centru tiskali obdelave, ki imajo veliko izpisa
• delo preko ekrana je namenjeno reševanju tistih zahtevkov, ki nimajo obseženih izhodov (maksimalno nekaj printerskih strani)
• analitikom (in tudi drugim) iz vseh podružnic bo omogočen neposreden dostop do republiških podatkov
• če bodo na nas priključeni tudi zunanji uporabniki, lahko pričakujemo tudi manj zahtevkov od njih, ker jih bodo sami realizirali neposredno preko ekranskih terminalov

Začeli smo s popolnoma novim pristopom v računalniški obdelavi podatkov. Njegov osnovni cilj je podatke čim bolj približati uporabniku in mu omogočiti samostojno delo brez posredovanja računalničarjev.

Kdaj bomo vsem podružnicam omogočili uporabo SQL, je sedaj težko povedati. Realno je pričakovati, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh, treh letih. Do takrat pa nas, ne samo delavce ROP, ampak tudi vse tiste, ki hočejo imeti podatke tako prirejene, čaka veliko skupnega dela.

Posebno važno je razumeti neizpodbitno dejstvo, da pripravljanje, zbiranje in urejanje podatkov predstavlja timsko delo, v katerem obvezno sodelujejo tudi uporabniki. Računalničarji smo brez njihovega aktivnega sodelovanja praktično brez moči.