Že v prvi polovici prihodnjega leta naj bi SDK obdelala plačilne naloge v nekaj minutah.
Slovenski finančniki že lep čas govorijo o nujnosti preoblikovanja Službe družbenega knjigovodstva, vendar konkretnih predlogov v javnosti doslej še niso predstavili. Še največ je na tem področju naredila služba sama, ki je o svojem preoblikovanju in o tem, kakšna bo njena vloga v prihodnosti. začela razmišljati že pred letom in pol. Pripravili so tudi že nekaj projektov, ki pa še nimajo širše podpore. Proces preoblikovanja službe naj bi tekel večplastno. Na eni strani naj bi posodobili sistem plačilnega prometa, ki naj bi ga opravljala samostojna ustanova. Bila bi naslednica tistega dela SDK. ki se tudi zdaj ukvarja s plačilnim prometom pravnih oseb. Davčno službo naj bi v Sloveniji končno poenotili. in sicer tako, da bi se davčni del Službe družbenega knjigovodstva priključil upravi za javne prihodke. Iz preostalih delov službe naj bi oblikovali center za boniteto in statistiko ter center za komercialno in javno revizijo oziroma računsko sodišče.
Med najzanimivejšimi projekti preoblikovanja SDK je, sodeč po polemikah, kdo ga bo opravljal v prihodnosti. notranji plačilni promet med pravnimi osebami. Apetiti zainteresiranih so povsem razumljivi, saj je to daleč najbolj donosen del službe (da o možnostih oplojevanja kapitala, četudi le dvo- do tro-dnevnem, v primeru, da bi ga opravljale banke. niti ne govorimo). Da je to najdonosnejši del službe, pravim zato. ker se s provizijami, ki jih SDK zaračuna za svojo storitev v veliki meri financirajo tudi preostale službe SDK, interni nadzor, inšpekcija, revizija, informacije in statistika. In ker bodo po preoblikovanju SDK omenjeni deli službe imeli svoje vire financiranja, se bodo znižali tudi stroški plačilnega prometa in s tem tudi višina provizij.
SEDANJOST
SDK poleg centrale v Ljubljani sestavlja 14 podružnic in 47 ekspozitur, ki so razporejene po vseh večjih slovenskih mestih. V službi je zaposlenih nekaj več kot 2800 delavcev, pri plačilnem prometu pa jih dela okoli 1400. Vsak dan opravijo približno 300.000 transakcij, ob konicah pa tudi pol milijona. Lani so obdelali 110 milijonov plačilnih nalogov, kar je nekaj več kot leto prej. Približno 80 odstotkov plačilnega prometa poteka med pravnimi osebami znotraj posamezne enote SDK in le 20 odstotkov med različnimi enotami. Vendar pa dosega vrednost plačilnega prometa med slednjimi 40 odstotkov celotne vrednosti obdelanih plačilnih nalogov.
Plačilne naloge pravnih oseb, ki so v različnih organizacijskih enotah SDK, služba pošilja na štiri načine. Prvi omogoča prenos podatkov iz nalogov brez pošiljanja dokumentov (v službi ga imenujejo TK 1). Podatke oddajajo prek računalniških omrežij, dolžnik in upnik si namen in vsebino nakazila sporočata z numeričnim označevanjem in sklicevanjem na številko. Na tak način SDK opravi 37.3 odstotka plačilnega prometa med različnimi enotami. Drugi način je podoben prvemu, le da elektronskemu prenosu sledi še pošiljanje dokumentov (tak način pošiljanja plačilnih nalogov imenujejo TK 4), z njim pa opravijo 41,6 odstotka plačilnega prometa. Tretji način opravljanja plačilnega prometa je klasično pošiljanje nalogov (dokumentov) po pošti. Tak plačilni promet poteka predvsem med fizičnimi in pravnimi osebami in predstavlja 21,1 odstotka celotnega prometa med posameznimi enotami SDK. Plačilne naloge z oznako nujno pa je moč nakazati tudi telefonsko ali teleprintersko.
V TREH LETIH
Trenutno SDK za obdelavo plačilnih nalogov v povprečju potrebuje en dan. V primerjavi z razvitimi zahodnimi državami je to dvakrat do trikrat hitreje. Primerjava z nekdanjimi vzhodnoevropski državami nima prave vrednosti, saj si tam za obdelavo plačilnega naloga »vzamejo« tudi dva meseca.
Že v prvi polovici prihodnjega leta pa naj bi SDK ob pomoči posodobljenega računalniškega omrežja plačilne naloge obdelala v nekaj minutah. Vendar le, če bodo pravilno izpolnjeni, če bodo pravne osebe imele dovoljenje banke, ko bodo opravljale velike transakcije, in seveda, če bodo zanje imele pokritje. Prve simulacije posodobljenega plačilnega prometa naj bi bile uporabnikom na voljo konec prvega četrtletja prihodnjega leta, od konca leta 1994 pa naj bi delovala oba sistema, klasični in računalniški, je na nedavni predstavitvi projekta za posodobitev plačilnega prometa povedal Stanislav Brodnjak, pomočnik generalne direktorice SDK. Posodabljanje plačilnega prometa naj bi po njegovih besedah končali v treh letih. Celotna naložba naj bi stala deset milijonov ekujev, sredstva zanjo pa naj bi v celoti zagotovila Služba družbenega knjigovodstva.
CILJI
Osnovni cilj posodabljanja plačilnega sistema je pripraviti temelje. ki bodo ohranili vse doslej znane dobre lastnosti sistema, in sprejeti dobre rešitve. ki jih poznajo v svetu. Da smo kljub socializmu razvili učinkovit in hiter plačilni sistem, nam namreč priznavajo tudi številni tuji strokovnjaki, je povedal pomočnik generalne direktorice.
Z ustrezno računalniško tehnologijo naj bi bila med bankami in velikimi pravnimi osebami zagotovljena povezava (on-line), ki bi med drugim Banki Slovenije omogočala nenehen vpogled v vse faze dogajanj v plačilnem prometu. Sistem plačilnega prometa, ki ga pripravlja Služba družbenega knjigovodstva, temelji na načelu bruto poravnav v realnem času. To pomeni, da bo vsaka transakcija obdelana in poravnana v realnem času in ne več kot doslej v paketu. Vendar pa bo morala zato služba bankam zagotoviti vpogled v nameravane. zlasti velike transakcije njihovih komitentov.
PREDNOSTI
V SDK menijo, da je zaradi drage infrastrukture plačilni promet ekonomsko racionalno opravljati v eni ustanovi. Ne nazadnje tudi zato, ker je slovenski monetarni prostor majhen in ker ga je mogoče komunikacijsko in računalniško dobro povezati. Pravilnost njihovega razmišljanja naj bi ne nazadnje dokazovalo tudi spoznanje bank V državah Evropske skupnosti. Medsebojno konkuriranje pri informacijskih sistemih naj bi po njihovih ugotovitvah prinašalo manj koristi v primerjavi z enotnim tehnološkim razvojem skupne infrastrukture za plačilni promet. In tudi zato si SDK prizadeva, da bi plačilni promet pravnih oseb še naprej opravljala ena ustanova. Ustanova, ki se je po njihovem mnenju že dokazala.
1993 maj
Ni komentarjev:
Objavite komentar