Projekt ARGUS

V stari grški mitologiji je bil najvišji bog ZEUS. Ob vsej kreposti pa se je zaljubil v lepo svečenico IO. Ko je za to zvedela HERA, ljubosumna Zeusova žena, je naročila stookemu, vedno budnemu čuvaju z imenom ARGUS, paziti na Io, da se ne bi shajala z Zeusom.

Pravljica se nadaljuje, zapleta, mi pa se vprašamo, kaj ima pri vsem SDK. Na prvi pogled nič, z malo domišljije in kančkom potrpljenja pa morda le nekaj. Poglejmo.


Zakonska ureditev SDK temelji na določbah zvezne in republiške ustave in drugih zakonov. Po teh določbah opravlja SDK evidenco in informacijsko analitične zadeve o razpolaganju s sredstvi imetnikov računov. SDK nadalje opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaganja s sredstvi in nadzorstvo nad izpolnjevanjem obveznosti vseh pravnih oseb. SDK opravlja tudi enoten plačilni promet v državi.

Vsaka pravna oseba mora imeti pri SDK odprt žiro in morebitne druge račune. Do 18. 10. 1989 je SDK uporabljala obrazec RUDS (Register Uporabnikov Družbenih Sredstev), po navedenem datumu pa je v veljavi obrazec RIR (Register Imetnikov Računov, U.l. SFRJ 64/89). Vsebinsko sta oba obrazca skoraj identična. Ta obrazec je vhodni dokument za odpiranje vseh potrebnih zapisov v ustreznih podatkovnih zbirkah.

Poudariti velja, da je postopek za odpiranje računa predpisan, enoten in velja za celotno Jugoslavijo. Enotna in predpisana je tudi računalniška podpora, ki pa je v nekaterih delih že zastarela.

Pogoji za odprtje žiro računa pri SDK so med ostalim tudi: vpis v sodni register, kartoni z deponiranimi podpisi, pridobitev ustrezne matične številke na Zavodu za statistiko Republike Slovenije, akt o ustanovitvi, določitev oznake dejavnosti svojega poslovanja, pogodba s poslovno banko, vpis v register pravnih oseb pri podružnici SDK, kjer je sedež in naslov pravne osebe, vlogo za odprtje depozitnega računa itd.

SDK določi še naslednje podatke: številko žiro računa iz enotnega kontnega plana računov, številko partije, oznako poslovne enote SDK, preko katere bo potekalo poslovanje bodoče pravne osebe, dogovorijo se, kako bo potekalo obveščanje o spremembah stanja na žiro in drugih računih, določijo se še vsi ostali podatki (namen, značaj, pomen,  izločena sredstva, oznako poštne številke, oznako lastnine itd).

Vse te podatke delavci referata RIR ročno vpišejo na določena mesta obrazca RIR. Tako izpolnjen obrazec gre, poenostavljeno rečeno, v računalniško obdelavo in če je vse brez napak, je račun odprt, sicer pa sledi popravljanje in ponovna računalniška obdelava.

Sam APS, ki opravlja vse aktivnosti v zvezi z registrom imetnikov računov, je poznan pod imenom JUTRANJI PROGRAM (velja le za podružnice z IBM opremo). Naj nas ime (v ednini) ne zavede: to je več programov, ki imajo nalogo celovitega vzdrževanja vseh podatkov o imetnikih računov v SDK.

Podatki, ki jih JUTRANJI PROGRAM vzdržuje se nahajajo v naslednjih podatkovnih zbirkah - datotekah: REGISTER vsebuje vse podatke z obrazca RIR, MATIČNA vsebuje podatke o vseh finančnih spremembah za posameznega imetnika računa, PRORAČUN uporablja, vzdržuje in ažurira poseben APS, naloga JUTRANJEGA PROGRAMA je le, da odpira ali zapira določene proračunske račune in tako skrbi za enotnost podatkov, INVESTICIJE, ki jo podobno kakor PRORAČUN vzdržuje, uporablja in ažurira poseben APS, naloga JUTRANJEGA PROGRAMA je le v zagotavljanju konsistentnih podatkov do datoteke REGISTER in pomožne datoteke, ki se uporabljajo kot delovne (začasne) med samim izvajanjem JUTRANJEGA PROGRAMA in se takoj nato brišejo.

Na glavnem računalniku se starta JUTRANJI PROGRAM, sledi tipična zaporedna (batch) obdelava:

• čitanje podatkov z diskete
• sortiranje
• kontrola pravilnosti podatkov
• izpisovanje protokola o kontroli
• ažuriranje ustreznih podatkovnih zbirk
• izpis vseh podatkov iz ažuriranih datotek.

Celoten postopek brez ažuriranja se lahko izvrši večkrat dnevno, samo ažuriranje pa le po končani dnevni obdelavi plačilnega prometa, kar je običajno v poznih popoldanskih ali večernih urah.

Omenjen je bil "enoten plačilni promet v državi". Zelo na kratko in poenostavljeno lahko operativne naloge v pogojih računalniško podprtega plačilnega prometa opišemo z (1) opravili vzdrževanja osnovnih in drugih podatkov o imetnikih računov, (2) vnos in kontrola podatkov z inštrumentov plačilnega prometa in (3) obdelava in izdelovanje obvestil o spremembah na žiro računih pravnih oseb.

To razdelitev pa izvajalno (računalniško) pokrivajo naslednje APS: JUTRANJI PROGRAM, kontrolni program in dnevna obdelava.

Vidimo, da je osnovna naloga JUTRANJEGA PROGRAMA vzdrževanje vseh podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah. To vzdrževanje obsega:

• odpiranje imetnikov računov - VP (vrsta posla) 9,
• popravljanje podatkov imetnikov računov - VP 1,
• zapiranje posameznih imetnikov računov - VP 5,
• ponovno odpiranje imetnikov računov - VP 7 in
• pomožne naloge kot pomoč delavcem referata.

Podatkovna zbirka s podatki imetnikov računov se imenuje REGISTER. To je podatkovna zbirka VSAM (Virtual Storage Access Method), organizirana kot KSDS (Keyed Sequence Data Set). Do datoteke REGISTER se lahko pristopa  direktno -, po ključu ali  zaporedno (sekvencialno) s pričetkom od poljubnega ključa naprej.

Ključ datoteke REGISTER je dolg 13 znakov sestavljen iz osnovnega računa (3 cifre), namena ali občine (3 cifre) in individualne partije (7 cifer). S tako oznako se nedvoumno označi posameznega imetnika računa.

V SDK se uporablja različna strojna in ustrezna programska oprema. Ta zapis obsega le IBM opremo, ti. arhitekture /370, konkretno pa se v SDK Ljubljana uporablja naslednja strojna oprema: centralna procesna enota IBM 4341 z 8 MB glavnega spomina, zunanji spomin na diskovnih enotah IBM 3375 in 3380 ter ustrezne kontrolne enote - skupaj 16,4 GB, tračne magnetne enote IBM 3420, model 7 in 8, tiskalniki IBM 4245 z hitrostjo pisanja do 2.000 lpm, komunikacijska kontrolna enota IBM 3705 za 16 linij, lokalna terminalska mreža s kontrolnimi enotami IBM 3272, 3274 in 3174. Skupaj je v uporabi približno 50 ekranskih terminalov.

Programska oprema pa je naslednja: celoten računalniški sistem kontrolira operacijsko programje VM/SP, ki omogoča delitev strojne opreme različnim uporabnikom kot zaključene celote, VSE/SP je osnovni operacijski sistem, ki omogoča odvijanje vseh APS za potrebe SDK, VTAM za kontrolo, podporo in nadzor celotne računalniške mreže, CICS za kontrolo in izvajanje vseh uporabniških on-line transakcij, VSAM kot način organizacije datotek in ustreznih pristopov do podatkov, SQL kot relacijska banka podatkov, PL/I kot programski jezik v katerem je napisanih večina programov, CSP kot jezik četrte generacije, ki pa ga kot orodje in pripomoček šele uvajamo v SDK in niz pomožnih (utility) programov za lažje delo, predvsem kot pomoč pri vzdrževanju operacijskega programja.

Vse APS, ki se uporabljajo v SDK so med IBM računalniškimi sistemi prenosljive. Delavci sektorja za računalniško obdelavo podatkov centrale v Ljubljani, kjer se izvajajo vse obdelave za podružnico Ljubljano, uporabljajo za programiranje in razvoj VM/SP, CMS in ustrezne prevajalnike.

Do leta 1990 delavci referata RIR, ki je lociran v Ljubljani, Titova 66, računski center pa na Cankarjevi 18, niso imeli nobene računalniške opreme.

Letos pa so dobili osebni računalnik IBM AT z opremo:

• 1 MB spomina
• 30 MB trdi disk
• 1,2 MB disketna enota
• tiskalnik
• komunikacijska kartica, ki preko kontrolne enote 3274 omogoča povezavo z osrednjim računalniškim sistemom IBM 4341 na Cankarjevi 18
• operacijski sistem PC DOS 3.30
• emulacijski program IBM 3270 Entry Level 1, ki omogoča emulacijo ekranskega terminala IBM 3270.

Že na začetku je zapisano opozorilo, da ni nobene možnosti za spremembo osnov in principov obdelave registra imetnikov računov, lahko pa izboljšamo orodje in način dela ter tako posodobimo sedanje stanje.

Slabosti sedanjega stanja so predvsem:

• Izrazita zaporedna (batch) obdelava v vseh segmentih in vseh postopkih vzdrževanja in uporabe podatkov registra imetnikov računov.
• Najmanj enodnevna zakasnitev obdelave JUTRANJEGA PROGRAMA, ki se pokaže kot ovira pri vsebinski napaki ali pri vnosu podatkov na računalniškem sistemu IBM S/1.
• Praktično brez izdelanih sprotnih (on-line) transakcij. Priznati je treba, da vsako sprotno ažuriranje ni dovoljeno zaradi podatkov, ki so distribuirani na različnih računalniških sistemih.
• Izdelovanje in izpisovanje različnih vrst imenikov na papir že dan po obdelavi pridobijo "muzejsko" vrednost ob podatku, da je dnevno tudi po nekaj 100 različnih sprememb v datoteki REGISTER.

Iz vsega navedenega sledi, da  ne obstojajo omembe vredni programi in transakcije, ki bi jih lahko koristno uporabili pri iskanju rešitev in izboljšav na področju računalniško podprte obdelave registra imetnikov računov v SDK podružnicah z IBM opremo.

Podružnica Ljubljana, sektor za evidenco in plačilni promet je pisno zahteval, da se organizira in izdela ustrezne programske rešitve kot pomoč pri delu delavcem v referatu RIR. Na skupnem sestanku smo pregledali zahtevek in določili naslednje aktivnosti:

• Delavcem referata RIR omogočiti sprotni vpogled v podatke datoteke REGISTER - takoj po pridobitvi najete telefonske linije.
• Vse dosedanje ročno delo (zbiranje dokumentacije, kontrola pravilnosti podatkov itd.) ostane nespremenjeno.
• Poiskati in narediti takšno organizacijsko - programsko rešitev, ki bo omogočala:
• Namesto vpisovanja podatkov v obrazec RIR njihov vnos v osebni računalnik.
• Izdelati programske rešitve za vnos in kontrolo na osebnem računalniku ob stalni aktivnosti in pomoči transakcije na glavnem računalniškem sistemu.
• Kreirati datoteko vnesenih obrazcev RIR
• Izpis vnesenih podatkov na osebni računalnik v obliki obrazca RIR.
• Prenos vnesenih podatkov iz osebnega računalnika na glavni računalniški sistem v taki obliki, ki bo primerna za batch obdelavo s pomočjo obstoječega JUTRANJEGA PROGRAMA.
• Vse rezultate obdelave JUTRANJEGA PROGRAMA delavci referata RIR dobijo prikazane na ekranskem terminalu in z možnostjo izpisa na tiskalniku.
• Tiskanje odločb o odpiranju, zapiranju ali spremembah na računih pravnih oseb na tiskalniku ob PC v referatu RIR.

Kratkoročna rešitev 'Sprotni vpogled v podatke datoteke REGISTER' je že izdelana kot CICS transakcija RALL. Omogoča vpogled tj. listanje podatkov datoteke REGISTER na različne načine. Ti različni načini so pogoji  - kriteriji za iskanje podatkov. Osnovni kriterij je ključ datoteke (račun - namen - partija). Po želji pa je lahko kriterij tudi naziv, kraj, naslov, dejavnost ali matična številka pravne osebe.

Dolgoročna rešitev pa je ustrezna CICS transakcija, ki ob vzporednem delu APS na PC in na zahtevo PC programa izvrši določene funkcije na glavnem računalniškem sistemu, rezultat sprejme in prestreže PC program, ki ga tudi ustrezno obdela.

In sedaj smo pri mitološkem stookem, vedno budnim čuvajem. Tudi APS, ki je v izdelavi, ima nalogo čuvanja in kontroliranja vseh vhodnih podatkov za register imetnikov računov. Prav zato smo ga imenovali ARGUS.

S pomočjo ARGUS-a bo v končni fazi bistveno skrajšal celoten postopek pri odpiranju novega računa pravne osebe v registru imetnikov računov in poenostavljeno popravljanje vseh tistih podatkov, ki nimajo neposrednega vpliva na dnevno obdelavo v plačilnem prometu.

Povečala se bo zanesljivost celotnega vzdrževanja registra imetnikov računov, saj bo odpadla vrsta dosedanjih postopkov, ki so možni viri napak.

Delavci referata RIR bodo tudi neposredni udeleženci v nekem konkretnem postopku in dogajanju ne le pri svojem dosedanjem delu temveč tudi pri delu, ki ga za njih in po njihovih navodilih opravlja računalniški sistem.

Ocenjuje se, da bo dosežen tudi določen prihranek pri materialnih stroških, predvsem pri papirju in porabljenem računalniškem času za tiskanje. Rezultat svojega dela bodo delavci referata RIR videli in spremljali na ekranskem zaslonu svojega osebnega računalnika. Vsekakor se bo končni rezultat pokazal kot časovni in materialni prihranek in ne nazadnje kot preskok v višjo kvaliteto celotnega opravljenega dela.