AROPS [1] je bil programski paket, narejen v Glavni centrali v Beogradu, ki je pravzaprav prenašal v računalniško okolje postopke knjiženja, kot so jih poznali v prejšnjem plačilnem prometu in družbenem računovodstvu. Papirnate naloge plačilnega prometa (virman) je bilo treba najprej ločiti na naloge v dobro in naloge v breme, jih sortirati po računih družbenega knjigovodstva in znotraj njih po šifrah DR, izdelati konsignacije (evidenčne papirnate trakove s seštevki) ter poknjižiti promet po računih individualnih partij. No, konsignacije so zamenjali luknjani papirnati trakovi. Delavke na Daticah so »prepisovale« konsignacije, ki jih stroj luknjal na papirni trak. Večerna, večkrat pa kar jutranja kontrola, oziroma primerjanje kontrolnih vsot iz Datic v družbenem računovodstvu, po uvedbi AROPSa smo jim rekli »sistemski kontrolorji«, je bila odločujoča za celodnevno delo. V enem letu smo na tak način v podružnici Ljubljana obdelali skoraj 20 mio nalogov plačilnega prometa. Redki so bili popoldnevi, ko so sistemski kontrolorji oznanili, da »vse štima«. Največkrat se je obdelava potegnila pozno v noč. V plačilnem prometu in v sistemski kontroli so delale večinoma žene in dekleta, tako da so pred vrati podružnice velikokrat nestrpno čakali možje in fantje na zaključek dela. Kako pohitriti delo. Spomnimo se še prvih mesecev, ko je bilo treba luknjane papirnate trakove pred čitanjem na IBM, vhodni enoti, vse po vrsti previjati, kar je vzelo precej dragocenega časa. Član trojke [2] z Intertrada se ni sprijaznil z zatečeno situacijo. Našel je programsko rešitev (takrat se je programiralo še v assemblerju) in se lotil čitati še neprevit luknjan papirni trak, torej obrnjen stavek od zadaj naprej. Ko je sistemski inženir iz ROECE videl rešitev, se je najprej prijel za glavo, potem pa ga je kar razganjalo od ponosa.
No v celem SDK pa niso bili instalirani samo IBM računalniki. V Srbiji so imeli v manjših podružnicah Buruoghse, za katere je izdelala računalniške programe zunanja, beograjska tvrdka, ki je te računalnike dobavila in si je seveda zelo prizadevala, da bi tudi v Sloveniji, za preostale podružnice nabavili njihovo opremo. Na razgovorih so vneto dokazovali, da potrebuje SDK Tezaurus [3], v smislu računalniškega skladišča relacijskih podatkov in da je AROPS preživel. Seveda, so imeli v nekem smislu prav. Toda prav to je močno razjezilo sistemskega inženirja na Intertradu, ki je preživel z nami vse gorje prehoda na računalniško obdelavo podatkov in ki je prav dobro vedel, kaj pravzaprav potrebujemo in kaj je Tezaurus .
Tezaurus je nastajal postopoma, oziroma skladno s fizično zmogljivostjo »trojke«.
Najprej je bilo treba urediti problem neskladja med konsignacijio izpiska in priloženimi dokumenti.
Spomnim se dneva, ko je Petrolov kurir prinesel nazaj na podružnico izpisek, konsignacijo in vse dokumente ter jih stresel na mizo, češ, ko bodo dokumenti sortirani v istem vrstnem redu kot konsignacija, potem pa pokličite. Tak velik uporabnik, kot je bil Petrol, ki je plačeval tudi ustrezno visok račun za vodenje plačilnega prometa, je upravičeno zahteval red.
Treba je bilo uskladiti organizacijo ločevanja dokumentov, sortiranja in zbiranja z izpisom na konsignaciji. Problema se je lotil sistemski inženir na Intertradu. Kar nekaj dni in noči je preživel v pripravi podatkov; rezultat pa je bila nova organizacija sortiranja, uvedba posebnih lesenih škatel za odlaganje dokumentov in usklajena konsignacija s priloženimi dokumenti.
--------------------------
[1] Avtomatizacija rednih operativnih poslov Službe
[2] Prvi člani so bili sistemski inženir iz ROECE
(Regional Office Europe Central and East , Dunaj) ter Intertrade in SDK, oba iz
Ljubljane
[3] Po domače zapisana latinska beseda thesaurus
= zaklad
Ni komentarjev:
Objavite komentar