Moj denar - OLISS

RAČUNALNIŠKO IZMENJAVANJE PODATKOV MED SDK IN PODJETJEM  [*]

Mnogi direktorji (še posebej finančni) sanjajo o tem, da bi v vsakem trenutku vedeli, koliko denarja imajo na žiro računu podjetja, katera plačila so prispela in katera še ne, kaj lahko poravnajo …. Vse bolj razvite računalniške mreže načeloma omogočajo uresničitev teh sanj. Tudi v Sloveniji.

Pričujoči prispevek obravnava problematiko in rešitev računalniškega izmenjavanja podatkov v plačilnem prometu med podjetji preko SDK in javne PTT-storitve elektronska pošta. Opisani so vsi bistveni elementi, ki omogočajo, da se ta način dela lahko poskusno vpelje v poslovanje podjetij.


Sedanji način dela in izmenjavanja podatkov med SDK in pravnimi osebami poteka na vsako-dnevnem izmenjavanju dokumentov – papirjev. To se lahko izvede večkrat dnevno, vedno pa takrat, ko pride do transakcije – plačila in o čemer so udeleženci obveščeni naslednji dan z izpisom o spremembah in stanju na žiro računu.

Cilj OLISS je, da se omogoči večkrat dnevno izmenjavanje podatkov brez fizične prisotnosti dokumentov – papirjev in z možnostjo obdelave različnih zahtevkov pravnih oseb. OLISS sestavljajo različni aplikacijski programski sistemi pri pravnih osebah in pri SDK z namenom enotnega pristopa do podatkov, ki jih obdeluje in hrani SDK na svojih računalniških sistemih. To pa tudi pomeni, da so udeleženci o vsaki transakciji obveščeni skoraj v »realnem času«.

Nova storitev SDK

OLISS (On Line Informacijski Servisi SDK) je skrajšano ime za organizacijsko-tehnično izboljšavo delovanja SDK z razširitvijo uporabe  podatkovnih baz SDK in njegove računalniške mreže. Bistvene nove funkcije, ki jih OLISS omogoča, so izvajanje naslednjih transakcij z lokacije zunaj organizacijskih enot SDK:

• zajem podatkov splošnega prenosnega naloga (virmana) na lokaciji zunaj SDK,
• prenos podatkov in vključitev v obdelavo podatkov plačilnega prometa,
• vpogled v stanje računa podjetja,
• vpogled v stanje računa banke in njenih komitentov,
• vpogled v register imetnikov računov (RIR) in iskanje podatkov v njem,
• vpogled in iskanje podatkov v zbirkah podatkov, ki so vodene pod upravljavskim sistemom za baze podatkov SQL/DS.

V tej obliki in fazi izdelave pomeni OLISS novo storitev, ki jo v plačilnem prometu lahko ponudi SDK. OLISS ni v nobenem pogledu zamenjava obstoječega plačilnega prometa, saj na način dela in obdelave podatkov plačilnega prometa v SDK nima vpliva v smislu, da bi bile zato potrebne spremembe tehnologije ali organizacije dela. Pomeni le pospešitev dobivanja podatkov in informacij, zmanjšanje količine zajema podatkov v SDK ter – glede na sedanje stanje – prednosti, ki jih za poslovanje prinaša možnost sprotnega vpogleda v stanje računa podjetja. OLISS je poleg tega seveda na razpolago tudi kot interni servis SDK.

Na področju statističnih obdelav OLISS omogoča vpogled v določene zbirke podatkov in sicer:

• periodične obračune,
• zaključne račune,
• katalog podatkov,
• baze podatkov pod SQL/DS,

kar je mogoče preko oddaljene računalniške opreme ali terminala, instaliranega pri uporabniku (pravni osebi).

Interes podjetja

Za podjetje pomeni OLISS novo kvaliteto v poslovanju predvsem z vidika bistveno povečane možnosti vpliva na finančne tokove zaradi sprotnega izvajanja finančnih transakcij. Poleg tega je v okviru tega servisa mogoče ponuditi nove storitve, ki jih sedaj še ni, se pa OLISS z njimi lahko dopolni. Razloge in interese za uvajanje računalniškega izmenjavanja podatkov lahko gospodarstvo potencialno vidi v

• znižanju stroškov poslovanja,
• povečani konkurenčni sposobnosti podjetja,
• možnosti kontrole in usmerjanja finančnih tokov,
• povečanju produktivnosti dela SDK.

Organizacijsko-tehnična rešitev pokriva področje plačilnega prometa in statističnih obdelav SDK v povezavi z delovanjem pravnih oseb. Predvsem pa omogoča opravljanje računalniškega izmenjavanja podatkov brez bistvenih investicij v obstoječe resurse SDK in pravih oseb. Ocenjujemo, da je mogoče ta servis začeti uporabljati na večini obstoječih računalniških naprav, ki so v podjetjih že instalirane, z morebitnimi dopolnitvami naprav in programov za komunikacijo ter seveda z dopolnitvijo aplikacijskih programov za zajem in/ali prenos podatkov med obstoječo aplikacijo v podjetju. Programe za kontrolo plačilnega prometa in za zaščito oskrbi ponudnik storitev, torej SDK, in sicer v obliki, ki bo uporabniku onemogočala posege v programe.

Ob ponudbi nove storitve se seveda postavi vprašanje, katerim podjetjem je pravzaprav namenjena. V končni fazi je odgovor na to vprašanje odvisen le od tega, ali podjetje želi modernizirati in pospešiti določen segment svojega poslovanja. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, je nepomembna velikost podjetja, dejavnost in drugi dejavniki poslovanja.

Interes SDK

Za računalniško izmenjavanje dokumentov je Služba družbenega knjigovodstva zainteresirana iz več razlogov, ki so operativne narave in jih lahko opredelimo kot

• zmanjšanje števila plačilnih nalogov, ki jih je treba zajemati,
• povečanje produktivnosti dela v Službi družbenega knjigovodstva in
• podaljšanje časa sprejemanja nalogov.

Nobenega razloga ni, da SDK ne bi svoje različne izdelke in rezultate mnogih obdelav posredovala zainteresiranim pravnim osebam namesto »na papirju« preko računalniškega izmenjavanja podatkov.

Tako pri uporabniku kot pri ponudniku storitve je treba ustanoviti ekipo za uvajanje OLISS. Pri uporabniku je to enkratni projekt, za SDK pa pomeni trajno delovno obremenitev. Ekipa v SDK bi imela nalogo, da

• uvaja storitev pri uporabnikih in
• dopolnjuje servis z novimi funkcijami.

Pravna vprašanja

V ozadju računalniškega izmenjavanja podatkov obstaja obsežen kompleks problematike pomanjkljive pravne regulative, kolikor o njej lahko sploh govorimo. Že v deželah, kjer je ta tehnika uveljavljena, ugotavljajo potrebo po zakonodaji, ki bi to področje urejala. Pri nas se bo to pokazalo takoj, ko bodo tehnični problemi rešeni in se bo računalniško izmenjavanje začelo. Za začetek je sicer dovolj, da se poslovna partnerja sporazumeta o takem načinu izmenjavanja sporočil. Ker pa se to ne da opravljati brez posrednikov, je nujno izdelati pravila, ki so neizogibna nevtralna referenca, ko pride do nesporazumov. Dobra volja je potrebna za začetek, ni pa dovolj za srečen konec.

Ob tem je nujno opozoriti, da se tovrstna zakonodaja v svetu že pripravlja in da bo obstoj take zakonodaje pri nas zelo verjetno pogoj, da bodo razviti z našimi podjetji na tak način sploh hoteli poslovati. Po drugi strani pa je računalniško izmenjavanje podatkov že mogoče oceniti kot enega od pogojev za poslovanje z razvitim svetom. Sklep, da je s pravno regulativo nedopustno čakati, se torej kar vsiljuje. Le upamo lahko, da še nismo izgubili preveč časa – nekaj smo ga namreč že – in da bodo zgledi od drugje za nas sprejemljivi brez večjih dopolnitev ali sprememb.

Zgornje ugotovitve ne smejo zavesti v smislu, da je zaradi omejitev v predpisih nadaljnja uporaba OLISS, pa čeprav poskusna, nemogoča. Nasprotno, prav bi bil tak korak napraviti takoj, obstoječi predpisi tega pravzaprav izrecno ne prepovedujejo. Dovolj bi bilo, če bi se na primer nalogi – virmani, ki jih podjetje realizira na tak način, vidno označili z napisom »NI ZA ZAJEM«. Obstajajo pa gotovo tudi še druge sprejemljive možnosti.

Tehnična vprašanja

Pri uvajanju OLISS morajo biti usklajeni trije segmenti:

• ponudnik storitve OLISS (SDK),
• ponudnik storitev X.25/X.400 (PTT) ter
• uporabnik.

V tem kontekstu je zanimivo vprašanje zmogljivosti sistema za prenos sporočil. Uporaba X.25 (SIPAK – slovensko javno omrežje za paketni prenos podatkov), X.400 (mednarodni standard ISO za elektronsko pošto – Messages Handling System) je bila vključena v rešitev prav iz razloga, da se premostijo omejitve komunikacijskega podsistema SDK, ki je dimenzioniran za potrebe SDK, vprašanje pa je, ali ima PTT dovolj zmogljiv sistem. Malo namreč vredno uvajanje hitrega plačevanja, če se tehnika degradira zaradi premalo zmogljivih komunikacij. Po standardih naj bi bila nujna sporočila v sistemu za prenos sporočil X.400 posredovana v 45 minutah. V praksi je to realizirano bistveno hitreje, to je v nekaj minutah. Vseeno ocenjujemo, da se bo morala zmogljivost X.400 v Sloveniji opazno povečati, da ne bi prišlo do diskriminacije prijav uporabnikov za OLISS.

Drugo vprašanje je imenik naročnikov OLISS. Ta problem bi lahko rešili s pomočjo standarda X.500 (elektronski imenik v povezavi z X.400). Ker ta servis v Republiki Sloveniji še ni operativen in splošno uporaben, to praktično pomeni, da bo morala odgovornost in delo za vzdrževanje ažurnega imenika naročnikov storitev prevzeti SDK, ki bo morala tudi dodeljevati ključe za zaščito in določati, kdaj in kako se lahko vključujejo novi uporabniki.

Zaščita transakcij

Prenos podatkov zahteva ustrezno zaščito, ker še posebej velja za »elektronski« denar. Upoštevati in zagotoviti je treba naslednje štiri servise:

1. Prejemnik mora imeti zagotovilo o pošiljateljevi identiteti (elektronski podpis),
2. Prejemnik mora imeti zagotovilo o originalnosti sporočila (elektronski pečat),
3. Pošiljatelj mora dobiti od prejemnika dokaz o prejemu sporočila (potrdilo o prejemu),
4. Pošiljatelj mora biti od prejemnika dokaz o originalnosti vsebine sporočila.

Največkrat zahteva varna komunikacija le elektronski podpis in elektronski pečat. Pri opravljanju finančnih transakcij pa moramo dodati še tretji servis in dobimo pošto s potrdilom. Integriteto vsebine sporočila pa nam zagotavlja šele četrti servis – dokaz o originalnosti vsebine sporočila.

Vsi štirje servisi skupaj pa zagotavljajo, da

1. pošiljatelj ne more zanikati sporočila niti njegove vsebine in
2. prejemnik ne more zanikati prejema sporočila niti spremeniti originalne vsebine.

Za opisano zaščito so bile uporabljene standardne metode in algoritmi ter bi njihovo navajanje presegalo osnovni namen tega prispevka.

Prihranki

OLISS je zamišljen kot nova ponudba SDK za storitve na področju plačilnega prometa, statistike in pristopa do podatkovnih zbirk SDK. Mogoče ga je razširiti tudi na bonitetno službo in morebitna druga za uporabnike storitev SDK-ja zanimiva področja. Eksplicitni prihranek, ki ga SDK lahko pričakuje in tudi ovrednoti, je zmanjšanje zajema podatkov plačilnega prometa in drugih podatkov, ki jih SDK še zbira, bi se pa lahko posredovali preko OLISS. Ocena je, da se v razvitih državah okoli 70 % finančnih transakcij lahko posreduje preko take ali podobne tehnike, kar pomeni v končni fazi zmanjšanje stroškov zajema podatkov in s tem povezanih investicij v opremo za približno enak odstotek.

Drugo pomembno dejstvo je, da se z OLISS odpre možnost, ki jo v finančnem smislu, tj. v hitrosti obračanja denarja omogoči nova storitev. Poleg tega se prav lahko za pravne osebe, ki bi poslovale tako, podaljša čas dostave virmanskih nalogov.

Za pravne osebe pomeni ta servis učinkovitejše poslovanje in boljšo kontrolo finančnih tokov ter nižje stroške posredovanja podatkov SDK.

Kako naprej

OLISS obsega organizacijo in programski del. Začeli smo ga razvijati na pobudo Fakultete za organizacijske vede iz Kranja kot enega od možnih pristopov k računalniškemu izmenjavanju podatkov. Pri končni izvedbi sta sodelovali podjetji Merkur iz Kranja in Kovinotehna iz Celja kot poskusni lokaciji zunaj SDK, PTT podjetje Ljubljana in SDK Centrala v Ljubljani, Sektor za računalniško obdelavo podatkov kot nosilec posla. Prototipna rešitev se je razvijala od 1989 in je bila v različnih razvojnih fazah javno predstavljena v strokovnem krogu organizacij, ki so aktivno sodelovale v raziskovalni nalogi. Končna rešitev je bila predstavljena junija 1992 in je bila ocenjena kot pomemben pozitiven prispevek v načinu poslovanja.

Posebnost javne izvedbe je bila, da so informatiki in računalničarji iz SDK in obeh podjetij pojasnili le okolje izvedbe in tehnični del, prenos sredstev pa sta prikazala »končna uporabnika«, torej delavca v finančni službi podjetja Merkur in Kovinotehna, ki tovrstna dela opravljata tudi sicer. Na ta način je bila sprejemljivost in enostavnost uporabe OLISS resnično izkazana. Podobno pozitivno stališče je zavzel tudi kolegij direktorjev SDK v Republiki Sloveniji.

Projekt OLISS je tako izpopolnjen, da je primeren za poskusno uvedbo v poslovanje podjetij in SDK ter da bi bil lahko naslednji korak v razvoju le še poskusno delo. Izvedbeno je OLISS izdelan do take faze, da so vsa opravila v SDK povsem avtomatizirana in rutinska. Dodati velja, da smo pri izdelavi aplikacijskega programskega sistema OLISS »preskočili« sedanjo vlogo in pomen predhodne, tj. šalterske kontrole v SDK.

Razvijalci OLISS smo mnenja, da je prikazani model že uporaben. Rešeni so bistveni tehnični problemi, ki so v prejšnjih fazah razvoja omejevali uporabnost. To so problemi zaščite podatkov, problemi enostavnosti dela ali, bolje rečeno, transparentnost tehničnega ozadja ter, kar je navzven skoraj nezaznavno, treba je bilo rešiti probleme obdelave in prenosov podatkov znotraj računalniške mreže SDK. Poudariti je treba dejstvo, da je ves OLISS naslonjen na obstoječe tehnične in organizacijske rešitve, ki se tudi sicer uporabljajo v SDK.

V teku priprav na preizkus je nastopilo tudi vprašanje, kaj se zgodi, če je en uporabnik vključen v OLISS, drugi pa ne. V resnici to ni resen zadržek za uporabo servisa, saj bo transakcija realizirana v vsakem primeru na isti način, le informacija o njej in zajem ter prenos podatkov bosta opravljena drugače, pač odvisno od tega, kateri od uporabnikov, plačnik ali prejemnik, uporablja OLISS.

Finančna transakcija se izvede v realnem času z omejitvami, ki jih postavlja X.400. To pomeni, da se zajem, prenos in obdelava podatkov opravijo takoj, ko so zahtevani, čakanje je vezano le na delo X.400.

Poseben komentar zahteva dejstvo, da podatki iz splošnega prenosnega naloga niso konvertirani v standardno obliko, kakor jo določa ustrezni UN/EDIFACT standard (United Nation/Electronic Data Interchange For Administration, Commerce and Trade). Poizkus konverzije je bil že opravljen in je tudi opisan, rezultat pa ni navdušujoč, in sicer zato, ker je bil konvertiran en sam tip virmanskega naloga, pa še ta s težavami, ker se vsebina podatkov, ki jo predpostavlja standard, od vsebine podatkov na virmanskem nalogu tako razlikuje, da je bila večina podatkov z naloga prenesena v polje za komentarje. Po drugi strani lahko pričakujemo, da bo moral biti splošni prenosni nalog kmalu usklajen z evropskimi standardi.

Tedaj bo konverzija v standardni format enostavna in naravna, vendar s pogojem, da bo ob kreiranju novega dokumenta upoštevano dejstvo, da tak standard sploh obstaja. Sicer je to vprašanje del širše problematike koncipiranja novega plačilnega prometa države Slovenije.

Sklepi

Na podlagi izvedbe in ocene On Line Informacijskih Servisov SDK je mogoče skleniti naslednje:

• Že v obstoječi obliki predstavlja uporaba OLISS rešitev, ki bistveno pospeši izvajanje plačilnega prometa ob nespremenjenih vseh ostalih parametrih poslovanja in dela v SDK in pri uporabnikih.
• Predstavljena rešitev je komplementarna glede na način, na katerega se plačilni promet izvaja sedaj. Prav zato ni bojazni, da bi z uvedbo novega servisa SDK konkuriral samemu sebi. Za gospodarstvo pomeni možnost za pospešitev poslovanja in bolj ažurno spremljanje denarnih tokov ter vplivanje nanje.
• OLISS je mogoče uporabiti poleg plačilnega prometa tudi za odpiranje drugih splošno zanimivih zbirk podatkov in informacij SDK (register imetnikov računov, bonitete, kazalci poslovanja).
• Priporočljivo bi bilo, da se storitev čim prej vpelje v poslovanje dveh podjetij in se tako pridobi nujno potrebne informacije za izboljšave. Uvedbo OLISS naj zahteva tisti, ki ima za tak način poslovanja največji interes. Predpostavljamo, da je to gospodarstvo. SDK mora za ta namen najti dovolj razumevanja za delo v okviru obstoječih predpisov.
• Novi servis mora biti v SDK ustrezno tehnično, organizacijsko in kadrovsko podprt. Prikazana rešitev predstavlja po oceni realizatorjev skrajno mejo, do katere je še mogoče tako rekoč od zunaj razvijati novo storitev na »amaterski« osnovi in s pomočjo raziskovalne naloge.

----------------------------
[*]  Objavljeno: Revija Denar, 1993.