Ljubljanski Dnevnik je v letu 1995 objavljen članek "Vse, kar imamo, ni tako slabo". Govori o posodobitev plačilnega prometa, ki ga v imenu in na račun Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) izvaja podjetje Hermes SoftLab. Namen tega pojasnila ni polemizirati, kako "je bilo jeseni 1992 to podjetje izbrano za glavnega zunanjega izvajalca" ali o "vsebinski in tehnološki posodobitvi plačilnega prometa". Zadnji del članka govori, kako so »v Agenciji skupaj z Hermes SoftLabom na področju razvoja plačilnega prometa orali ledino, saj je Slovenija po osamosvojitvi ostala tako rekoč brez tovrstnega tehnološkega znanja, ki je doslej prihajalo iz Beograda«.
To »oranje ledine« je treba pojasniti.
V bivši Jugoslaviji je takratna SDK opravljala plačilni promet po enotni tehnologiji, ki je še danes velja v Sloveniji in jo tudi posodobitev plačilnega prometa še kako upošteva in uporablja. Tehnologija izvajanja plačilnega prometa je bila izvedena z aplikativnimi programskimi sistemi (APS) in strojno opremo za tri različne računalniške sisteme in sicer IBM, Borroughs-UNISYS in NCR. Grobo lahko razdelimo APS za plačilni promet v tri sklope:
(1) vzdrževanje podatkov,
(2) vnos in obdelava dokumentov plačilnega prometa in
(3) izdelava vseh potrebnih izpisov, poročil, pregledov.
Prvi prehod na avtomatizacijo in računalniško podprto obdelavo plačilnega prometa je bil narejen februarja 1973 v Ljubljani s projektom AROPS, izdelanim v Beogradu. In v daljnem letu 1973 smo delavci SDK res orali ledino. Pokazalo se je, da le preslikava takratne "ročne" obdelava plačilnega prometa v računalniško okolje ne zadostuje. Tako smo jeseni 1973 v Ljubljani pričeli razmišljati in tudi izdelali jedro računalniške programske opreme za IBM računalnike. Narejen je bil projekt, imenovan TEZAURUS, ki je vseboval tehnološke specifikacije, zahtevke in določitve za izdelavo posameznih programskih rešitev ter ustrezne spremembe pri ročni obdelavi (sortiranje dokumentacije in kompletiranje z računalniškimi izdelki). Še več, v Ljubljani smo izdelali vse programe za prva dva sklopa (vzdrževanja podatkov ter vnos in obdelavo dokumentov plačilnega prometa) ter sodelovali pri izdelavi programov za tretji sklop (izdelava vseh potrebnih izpisov, poročil itd). Poznejši telekomunikacijski prenos podatkov, ki omogoča večkrat dnevno izmenjavo dokumentov plačilnega prometa, tudi ni šel mimo Slovenije.
Skoraj 22 (dvaindvajset) let star projekt, ki pa še danes odlično služi svojemu namenu, bo tako zamenjan. Ni odveč tudi podatek, da se v Sloveniji na IBM strojni opremi (Ljubljana, Celje, Kranj in Maribor) in s programsko opremo, ki smo jo razvili in izdelali v SDK Ljubljana s sodelovanjem strokovnjakov IBM z Dunaja in Intertrade iz Ljubljane, dnevno obdela približno 70% vsega plačilnega prometa republike Slovenije. Tudi večje SDK podružnice v drugih republikah z IBM računalniškimi sistemi uporabljajo APS TEZAURUS. Groba ocena je, da se v plačilnem prometu po celi Jugoslavi ob uporabi programske opreme TAZAURUS obdela okoli 70% vseh dokumentov (virmani, čeki, položnice itd.).
Ni mi poznano koliko in kako so do jeseni 1992 v Hermes SoftLabu imeli opravka s plačilnim prometom. Če je to bilo le vsakomesečno plačevanje položnic za elektriko, telefon in morda še kakšno knjigo, potem so res orali ledino.
Delavcem APPNI oziroma prejšnje SDK tega zagotovo ni bilo treba.
Ni komentarjev:
Objavite komentar