ponedeljek, 1. oktober 2001

Pare so odveč


Najprej se je zaskočilo v plačilnem prometu, potem še pri obračunu osebnih dohodkov za delovne skupnosti. Polja za vpis zneskov v datotekah  na računalniških magnetnih medijih, kjer se knjiži dnevni in kumulativni promet, so že prekratka. Zato moramo odpirati posebne navidezne partije, da lahko knjižimo dosežen promet. Problem se je pojavil najprej pri večjih podružnicah, sedaj pa se je razširil tudi na manjše. Položaj je kritičen, ker kaj lahko pride do napak ali celo zlorabe.

Podoben primer opazujemo pri sistemih za obračun osebnih dohodkov za delovne skupnosti  službe. Polja za vpis bruto zneskov so že prekratka in se je treba prav tako zatekati k zasilnim rešitvam 50 % inflacija je opravila svoje, zato se bo treba pojavu prilagoditi. Pričakujemo, da bo nov paket programov, ki bo spremljal novo tehnologijo dela v plačilnem prometu, vse navedene pomanjkljivosti učinkovito odpravil.

1 + 1 = 2

Strokovna eleganca


Bolj za šalo kot zares, toda, kaj pa če je vse skupaj res?


Vsakemu tehničnemu izobražencu, torej inženirju, je splošno znano seštevanje dveh realnih števil:


To pravilo je napisano v neverjetno enostavni obliki, razumljivo celo učencem 2. razreda osnovne šole. Brez dvoma pa zgoraj napisani enačbi manjka domišljije, da o stilu ne izgubljamo besed.

Iz osnov matematike je znano

oziroma


Vsem je tudi znan zapis

Iz vsega povedanega sledi, da enostavno enačbo



lahko zapišemo bolj strokovno takole
 

Gornja oblika enačbe se zelo približuje znanstvenemu zapisu.

Splošno znano je


ter da je

iz česar izhaja

To enostavno enačbo pa lahko zapišemo v mnogo bolj pregledni obliki



Če upoštevamo, da je

in dejstvo, da je inverzna matrika transformirane matrike enaka transformirani matriki inverzne matrike, vse seveda ob predpostavki enodimenzionalnega prostora, potem dobimo naslednjo poenostavitev v vektorski obliki  

Če sedaj poenostavljeno odvisnosti seštejemo



in



dobimo


Ko uporabimo poenostavitve iz enačbe



končno dobimo zelo pregledno, elegantno in vsem razumljivo enačbo





Vsak dvom odpade, saj je gornja enačba absolutno bolj profesionalna in strokovna od prvotne »kmečke« oblike 





Za pravilno razumevanje:

Zgornji prikaz je narejen za naše prijatelje in diplomante Univerze v Kumrovcu in FSNP oziroma naslednice FDV v Ljubljani, odvetnike, tudi za ekonomiste, filozofe, ključavničarje, šivilje, bolniške bratce itd., v upanju, da spoznajo, da lahko tudi tehnični izobraženci zakomplicirajo vsako še tako enostavno zadevo.







 

Istorija TK platnog prometa




Kada sam se pocetkom 1983. godine zaposlio u SDK, vec je postojao rudimentarni TK prenos naloga platnog prometa. U pogonu je bio, naime off-line citac siroke magnetne trake, povezan sa modemom brzine 600 bita po sekundi i komutiranom linijom, preko kojeg su se prenosili nalozi za Beograd, i to do najvise dva puta dnevno. Filijalala SDK u Novom Sadu bila je opremljena sa dva IBM racunara. Obradni racunar bio je IBM 4341 iz serije S/370, a racunar za pozadinski unos bio je iz serije S/1. Oni nisu bili on-line povezani, nego su se podaci prenosili pomocu magnetne trake. Ta konfiguracija zadrzala se sve do 1991. godine, kada su IBM racunari zamenjeni UNiSYS racunarima.

Izrada modula za TK platni promet u Novom Sadu je pocela u jesen 1984. godine. U to vreme se u Novom Sadu bar jednom (a mozda i vise puta) sastala grupa za izradu koncepta prenosa naloga platnog prometa TK putem. Grupu su cinili radnici iz Novog Sada, Zagreba, Sarajeva, Beograda, Ljubljane i Skopja. Koncept je predvidao da se koristi IBM sistemski softver VTAM i NCP, sto je znacilo nabavku komunikacionih kontrolera, prelazak na novu verziju VSE operativnog sistema i harversko prosirenje racunara.

Koncept je zatim predvidao i da se ne pise nova VTAM aplikacija, nego da se koristi IBM FTP softver, koji je omogucavao prilagodenje potrebama pomocu »user exit« aplikacije. Udaljeno pokretanje FTP programa preko POWER modula operativnog sistema, komunikacija sa TKKONT programom za formiranje, knjizenje i stampanje naloga platnog prometa i sinhronizacija prenosa poverena je posebnom programu koji je nazvan RJEPREN. Koncept je predvidao i to da pomenuti programi podatke razmenjuju pomocu fajlova. Za izradu FTP user exit-a i RJEPREN programa zaduzena je Filijala Novi Sad. FTP user exit je bio napisam u asembleru, a RJEPREN u PL/I jeziku.

Posto nisu sve filijale mogle imati fizicu vezu sa svim ostalima, vazan element koncepta je bila i podela SDK filijala na aktivne, tranzitne i glavne cvorove, prema ulozi u buducoj racunarsko-komunikacionoj mrezi SDK. Ta podela je definisala ko ce sa kim imati direktnu (iznajmljenu ili komutiranu) vezu. Tako je definisana tabele rutiranja, koja je uzimala u obzir topologiju mreze. Aktivni cvorovi imali su samo jednu vezu prema nadredenom tranzitnom ili glavnom cvoru. Tranzitni cvorovi mogli su imati vise veza, jednu prema nadredenom glavnom cvoru, ostale prema podredenim aktivnim cvorovima. Glavni cvorovi nisu imali nadredene cvorove, a mogli su imati vise veza prema drugim glavnim cvorovima, kao i veze prema podredenim aktivnim i tranzitnim cvorovima.

U toku 1985. godine u Novom sadu vise puta je boravila i grupa za izradu TKKONT programa. Grupa za komunikacije je u Radovljici i Beogradu odslusala nekoliko kurseva o VTAM i NCP komunikacionom softveru. U to vreme je u Novi Sad stigao 3705 komunikacioni kontroler, zakupljene su od PTT cetvorozicne iznajmljene linije izmedu N. Sada, Zagreba i Sarajeva. U leto 1985. je cela ekipa boravila u Sarajevu, gde je instaliran RJEPREN i TKKONT. U jesen 1985. godine, za vreme zagrebackog Intebiro sajma, u Osijeku i sledeceg dana u Zagrebu instalisali RJEPREN. Tako je uspostvljen testni trougao Novi Sad - Zagreb - Sarajevo.

Tacno kada i gde je operativno krenuo TK platni promet - ne secam se. To se desilo najverovatnije tokom 1986. a mozda i tokom 1987. godine. Znam da je bilo puno preambicioznih termina i puno odlaganja. Proces prelaska je, pored instalisanja hardverskih, softverskih i komunikacionih komponenti, obuhvatao obuku osoblja, operatera na terminalima pozadinskog racunara za unos (»busaca«), kontrolora, klasera, operatera na sistemu.

Prelazak na TK platni promet paralelno se odigravao i u SDK filijalama koje su bile opremljene NCR i Burroughs (kasnije UNISYS) racunarima. U filijali Zrenjanin prelazak je bio u julu mesecu 1988. godine (najverovatnije), bilo je jako vruce. Posle smo izracunali, da smo 36 sati bili budni.

Filijale su ukljucivane u TK platni promet u sve vecem broju. Ne znam da li je tacan podatak, ali kao da je jednog trenutka u mrezi bilo 24 IBM racunara. Ova mreza je u pet cvorova bila povezana sa ne-IBM racunarima: u saveznom centru SDK Jugoslavije u Pop Lukinoj ulici u Beogradu (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Srbiji i Crnoj Gori), u Novom Sadu (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Vojvodini), u Ljubljani (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Sloveniji), u Sarajevu (prema NCR racunarima u Bosni i Hercegovini) i u Skopju (prema Burroughs/UNISYS racunarima u Makedoniji). Ovi prelazi su bili problematicni, jer su odvijali off-line, pomocu magnetske trake.

U Novom Sadu je izgradjena mala sistem sala sa Burroughs racunarom koji je bio tranzitni cvor za sve vojvodjanske SDK filijale, osim Zrenjanina. Ne znam tacno koliko ih je bilo, mozda 12 ili 14.

Sve veze iz Novog Sada bile su komutirane telefonske linije, preko bakarnih parica, osim veze sa SDK Jugoslavije u Beogradu, koja je bila iznajmljena. Nalozi platnog prometa slali su se NE kontinualno, nego nekoliko puta dnevno, u takozvanim presecima. Moglo je da bude do devet dnevnih preseka, u operativnom radu bilo ih je prosecno pet. Bilo bi lepo znati prosecan broj naloga koji su dnevno prenosili. Na taj podatak tada jednostavno nisam obracao paznju.

Krajem osamdesetih PTT je konacno ponudio JUPAK mrezu, javnu paketsku mrezu za prenos podataka po X.25 standardu. Tim povodom su strucnjaci iz Instituta Mihailo Pupin iz Beograda odrzali nekoliku kurseva u novootvorenom skolskom centru SDK na Cetinju u Crnoj Gori. IBM racunari u SDK preko JUPAK-a do mog odlaska iz SDK nikada nisu komunicirali. Sistemski softver za X.25 bio je skup i raspoloziv jedinu za VM operativni sistem.

RJEPREN se u to vreme koristio kao transportni servis ne samo za platni promet, nego i za druge poslove. Jedna od prvih pratecih aplikacija platnog prometa iz te grupe bilo je pracenje likvidnosti banaka.

U martu 1990. godine, u Novom Sadu je oformljena nova grupa programera za platni promet na IBM racunaru. Paralelno smo sa kolegom iz Sarajeva nastavili intenzivan rad na zameni IBM FTP programa i povezivanju RJEPREN programa sa CICS-om, kao i na povecanju broja preseka i njihovom automatskom slanju na osnovu odredenih kriterijuma (vreme, broj nagomilanih bajtova, ...). Taj posao je, na zalost, ostao na nivo ekperimenata i istrazivanja, nikada nije dovsen i nije usao u ekploataciju.

Kada je obradni IBM racunar u Begradu zamenjen sa UNISYS racunarima u novotvorenim gradskim filijalama i osnovan TK centar u filijali Vozdovac, bilo je jasno da ce i racunari u Novom Sadu i Zrenjaninu ubrzo biti zamenjeni. Zemlja se raspala, 50 SDK filijala u Srbiji bilo je vec opremljeno UNISYS racunarima, ostale su samo dve IBM filijale.

U junu 1991. godine je instalisan novi dvostruki A6 UNISYS u Novom Sadu i tada su se uloge IBM i UNISYS racunara obrnule. UNiSYS racunar je od tranzitnog cvora postao glavni i povezan je preko JUPAK-a na TK centar na Konjarniku. IBM racunar je od glavnog postao tranzitni cvor, ukinuta je veza sa SDK Jugoslavije, a ostala je veza sa Zrenjaninom. Isti prelaz je bio septembra 1991. godine i u Skopju.

Tacno kada je IBM racunar u Novom Sadu demontiran, ne secam se. Najverovatnije je bilo u leto ili jesen 1992. godine. Poslednji operaterske poruke bile su pune tuge. Vec se tada znalo da ce racunar da kupi Vojvodanska banka, pa je operater na sistemu upisala na naslovnu stranu male knjizice koja se nalazila u pregradici nize od slova IBM konzolne tastature reci BLAGO VAMA.

Pored niza subjektivnih, postoje dva objektivna razloga, zasto je osoblje u Novom Sadu sa velikom odbojnoscu prihvatilo UNISYS racunar: model A6 bio je premalih kapaciteta za sve poslove Filijale Novi Sad, a aplikacije (pogotovo pratece, koje nisu bile vezane za platni promet) bile su osetno slabijeg kvaliteta.

Pobratenje Ljubljana - Zagreb



DELAVCI
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI
SKUPNEGA ELEKTRONSKEGA RAČUNSKEGA CENTRA LJUBLJANA

IN

SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI HRVATSKI
CENTRA ZA AOP ZAGREB

V ZVEZI Z DOLGOTRAJNIM PRIJATELJSTVOM IN SODELOVANJEM, DA BI SKUPNO
RAZVIJALI BRATSTVO IN ENOTNOST IN SAMOUPRAVNE ODNOSE
V SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, OMOGOČILI IZMENJAVO IZKUŠENJ
S PODROČJA STROKOVNEGA DELA, IZOBRAZBE, KULTURE, ŠPORTA
IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELA IN DELOVANJA TER OSTALIH PODROČIJ
DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA DELAVCEV - SPREJEMAJO

DOGOVOR

O SKLENITVI TRAJNEGA PRIJATELJSTVA MED
SLUŽBO DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR SLOVENIJE
SKUPNI ELEKTRONSKI RAČUNSKI CENTER LJUBLJANA

IN

SLUŽBO DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR HRVATSKE
CENTRA ZA AOP ZAGREB

S KATERIM SE DELAVCI OBVEZUJEJO, DA BODO UTRJEVALI PRIJATELJSKE, TRAJNE
IN NEPOSREDNE VEZI DELAVCEV IZ VSEH PODROČIJ STROKOVNEGA DELA
DRUZBENOPOLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLUŽBI, PO POTI SAMOUPRAVNIH ORGANOV
IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, ZARADI DOSEGANJA CILJEV
SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA

NA OTOČCU, 21. NOVEMBRA 1979

ZA IZVRSNI ODBOR
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
SDK CENTRA ZA AOP ZAGREB
PREDSEDNIK

ZA IZVRSNI ODBOR
OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
SDK SKUPNEGA ELEKTRONSKEGA
RACUNSKEGA CENTRA LJUBLJANA
PREDSEDNIK

sobota, 15. september 2001

Avtomatizacija blagajne

December 1988

Predstavitev novega programskega paketa, ki je začel delovati v prvih dveh podružnicah z opremo Unisys v SDK podružnicah v Sloveniji, je treba predstaviti najmanj iz dveh razlogov. Prvi je, ker to pomeni razširitev računalniške obdelave na pomembna področja SDK v oddelku likvidature, blagajne in trezorja, področje, ki je že predolgo po prvih nabavah računalniške opreme ostalo v tem pogledu zanemarjeno. Drugi razlog pa je ta, da je bil pri razvoju te aplikacije prvič v SDK uporabljeno programsko orodje četrte generacije - LINC II.

Orodja četrte generacije so sistemski programski produkti, ki počasi zamenjujejo sedaj že klasične programske jezike tretje generacije (COBOL, FORTRAN, PL-I, …) predvsem pri razvoju aplikacijske programske opreme. LINC II je eden iz množice takih produktov, ki ga je mogoče uporabiti na vseh Unisys računalniških sistemih. Omogoča kreiranje, implementiranje in vzdrževanje vse od majhnih do zelo velikih informacijskih sistemov, vključno s specifikacijo podatkovno komunikacijskimi mrežami, oblikovanjem baze podatkov, definiranjem zgledov terminalskih ekranov, izpisnih poročil ter »on-line - real-time« procesno logiko in nudi kompleksen vgrajen mehanizem za ohranjanje integritete in povrnitve podatkov. Omogoča popoln prototipen način dela in s tem možnost neposredne vključitve končnega uporabnika v vse faze razvoja aplikacije.

Projekt Avtomatizacija blagajne je enoten za vse organizacijske enote SDK v Sloveniji. Idejni projekt je izdelala skupina delavcev, ki delajo na področju blagajne in računalniške obdelave podatkov. Končna realizacija je bila že v idejnem projektu določena tako, da bo aplikacijski sistem v velikih podružnicah in njihovih ekspoziturah deloval na mikroračunalnikih razreda PS, v ostalih organizacijskih enotah pa na obstoječi računalniški opremi, dopolnjeni z ustreznimi potrebnimi elementi.

Aplikacija deluje na osrednjih računalniških sistemih, podatke pa zajemajo, pregledujejo in popravljajo interaktivno preko ekranskih terminalov, ki so locirani v vsaki blagajni, tako v podružnici kot v ekspoziturah. Izpis je omogočen na matrični tiskalnik, ki je priključen ob ekranskem terminalu. Aplikacija je zamišljena tako, da lahko z njo samostojno upravljajo delavci LBT ob minimalni asistenci operaterjev na sistemu.

Sistem omogoča opravljanje poslov redne blagajne (vplačila in izplačila), dnevno-nočnega trezorja skupaj s fakturiranjem in poslov, ki jih Služba opravlja za banke (vplačila in izplačila čekov in hranilnih knjižic). Izpiše se lahko vse predpisane blagajniške dnevnike in evidence ter fakture uporabnikom dnevno nočnega trezorja. Podatke, ki so del plačilnega prometa, neposredno vključimo v aplikacijski sistem za obdelavo nalogov plačilnega prometa.

Aplikacijski sistem Avtomatizacija blagajne v celoti deluje v podružnici Koper, za delo z njim pa se uvajajo tudi delavce v ekspozituri Sežana. Aplikacija je bila v prvem tednu decembra uspešno instalirana v podružnici Novo mesto. Dinamika instalacij v ostale podružnice pa je odvisna predvsem od nabav potrebne opreme (terminali, matrični tiskalniki), pri delu v podružnici je mogoče uporabiti tudi linijski tiskalnik.



petek, 7. september 2001

Abort, retry, ignore



December 1990

Nikoli ne bom velik uporabnik osebnih računalnikov, kot tudi ne bom velik napadalec pri New York Knickih. Ne gre za to, da ne bi hrepenel za temi rečmi. Preprosto nisem iz pravega testa za ti dve igri. Sem daleč prekratek, daleč prepočasen in daleč premalo spreten.

Nikoli ne bom velik uporabnik osebnih računalnikov, kot tudi ne bom velik napadalec pri New York Knickih. Ne gre za to, da ne bi hrepenel za temi rečmi. Preprosto nisem iz pravega testa za ti dve igri. Sem daleč prekratek, daleč prepočasen in daleč premalo spreten.

Toda zaradi tega se ne počutim preveč slabo. Računam, da je v NBA le 50 ali 60 velikih napadalcev in mislim, da ni več kot ducat velikih uporabnikov osebnih računalnikov. Igrati se z njimi je nekaj, toda, ali ste kdaj poskusili priključiti tiskalnik ali pa vgraditi razširitveno spominsko kartico?

Problem z osebnim računalnikom je nekaj, čemur pravim "vstopna ovira". Ta koncept sem zasnoval na teoriji, ki trdi, da osebni računalniki v resnici ne želijo, da bi prišli vanje. Seveda to počno zelo hinavsko. Zavedejo vas v občutek vaše izurjenosti s tem, ko vam dovolijo, da jih zaženete in jim celo odprete kakšno datoteko v aplikativnem programu. Nekaterim pametnjakovičem med vami bo to uspelo celo večkrat, tako da vas bo potem prevzel tisti občutek domišljavosti. "Obvladal sem to stvar!« si misliš sam pri sebi. Potem pride presenečenje.

Ljudje iz stroke pravijo presenečenju škrat. Škrat pride v številnih preoblekah. Pride kot sporočilo o napaki. Pride v obliki popačenega ekrana. Pride kot tiskalnik, ki tiska strani z nenavadnimi robovi in bizarnimi oblikami znakov.

Prva vaša reakcija je panika. Hitro vtipkate ukaz, ki naj bi ustavil vsakršno grozno početje, ki se dogaja na vašem ekranu. Ne pomaga. Poskusite ponovno z istim ukazom (morda vas ni slišal). Še vedno nič.

Če ste mazohist, vzamete v roke pomečkan priročnik z dokumentacijo. Hitro pogledate v njegov zadnji del, kjer so naštete stvari, ki gredo lahko narobe in kjer piše, kaj je treba storiti v takih primerih. Neizogibno - karkoli se že dogaja na vašem sistemu, tega tam ne boste našli.

Priročnik zabrišete po sobi in vtipkate drug ukaz: »Prenehaj s tem početjem!« Računalnik odgovori: Slab ukaz. Slab, poreden fant! Ošteti ste. Ošteje vas stroj. Pritisnete na gumb »enter«. Ekran vam odvrne Abort, Retry, Ignore (prekini, poskusi ponovno, ignoriraj). Kaj pomeni ignoriraj? Ignoriraj frustracije? Vtipkate »abort« in nič se ne zgodi.

To je čas, ko začnem grabiti po monitorju in gledati proti oknu. Toda globoko v sebi vem, da monitor ni kriv - to je kakor želja ubiti sla. Osebni računalnik je samo preklemanska škatla, ki bi v vsakem primeru tudi zgrešila okenske odprtine.

Raje ugasnem sistem. Patetični zvok je elektronski vzdihljaj. Pravi: »Ti še zdaj ni vse jasno? Še nimaš dovolj?«. Prav ima. Dovolj imam. Povzpnem se po stopnicah, se znesem nad mačko in prižgem televizor.

Nobeno naključje ni, da pribežim k svojemu ljubemu televizorju. To je tehnologija v najboljšem pomenu besede. Pritisnem na gumb in začne delovati. Pritisnem na drugega in spremenim program. Pritisnem na naslednjega in utihne, ko so reklame. Na naslednjega se izklopi, ubogljivo in brez grdih vzgibov.

Ne mislite, da me to ne spravlja v zadrego. Namreč, tu sem in pišem o teh zadevah že vrsto let. Živim od dokumentiranja informacijske dobe in vendar pristopim k osebnemu računalniku, kot da mi bo dal injekcijo proti tetanusu. Vi se mi zdaj verjetno posmehujete. Vaši tehnološki profesionalci gledajo na osebni računalnik tako, kot gleda Richard Petty na Hondo Civic: Potem, ko si vozil formulo eno, ta mali niso vredni niti posmeha.

Morda pa je več kot le nekaj računalniških profesionalcev, ki so preživljali kariere tako, da so delali na 370, 3090 in VAX-ih pa se jim zdijo osebni računalniki malce zoprni. Morda se vam tudi zdi, da je DOS poseben Svahiliju. Imam prav, kaj ne - seveda imam.

Verjetno ste najeli mladega PC junca, ki vam obvladuje probleme in vprašanja osuple raje. Morda ste zasnovali (ali pristali na) pristop v obliki informacijskega centra. Potem pa se umaknete nazaj k vodno hlajenemu sistemu in odrešujoče zavzdihnete.

Osebni računalnik imate celo na svoji pisalni mizi, kjer brni nekje ob strani pri vaših družinskih fotografijah. Kar nekam ponosni ste postali na ta majhen stvor, iz katerega tu in tam črpate elektronsko pošto ali podatke o vaših prihodnih obveznostih - toliko, da vzdržujete primeren videz.

Spominjate se tudi dneva, ko ste se odločili sami naložiti nov računovodski program. Niste izgubljali časa z branjem priročnika, saj bi moral biti postopek razumljiv, ko enkrat začnete. Ali ni tako?

Dve uri kasneje malo pred tem, ko ste nameravali vreči monitor skozi okno, je planil skozi vaša vrata PC čarovnik. Tajnica vam je ponudila kozarec vode in vas odpeljala do stola, medtem ko ste mrmrali: »Abort, retry, ignore, abort, retry, ignore.«

PC fante se je smehljajoč usedel za tipkovnico. Začel je tipkati serijo ukazov. Bil je to zmazek poševnih črt in dvopičij. Dirjal je skozi funkcije, ki jih ti ne bi mogel najti, pa čeprav bi imel še desetletje na razpolago za brskanje naokoli.

Čez petnajst minut še vstal, si pomel roke in rekel: »Šef, sijajen ste. Vrnite se nazaj. Sedaj ne boste imeli več nikakršnih težav.«

Deset minut kasneje vas je ponovno udarilo - grozno, nerazložljivo, za zmeraj. Ugasnili ste stroj, potihoma odšli v računski center in stopili pred vaš System 38.

Sam sem se naslonil na prvorazrednega strokovnjaka za osebne računalnike, da bi me popeljal skozi to nočno moro. Toda na nesrečo sem dobil občutek, da se je naveličala sedeti ob meni ves dan in da se želi vrniti v njeno pisarno.



GLENN RIFKIN
COMPUTERWORLD




sreda, 5. september 2001

Iskrin Partner na preizkušnji


Julij 1984


Preizkusili smo mikroračunalnlk »Partner«, ki je primeren pripomoček za interne potrebe nekaterih našlh sektorjev.

Na pobudo direktorja TOZD Iskre - Delte, je bilo dogovorjeno, da bo Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala Ljubljana, preizkusila mikroračunalnik Partner. Takoj po prvomajskíh praznikih je organizirala Iskra - Delta krajši seminar o že izdelanih programskih aplikacijah. Seminarja so se udeležni izbrani delavci iz vseh selctorjev centrale. Iskra je prikazala štiri aplikacije, od katerih so tri kupljene v tujini, ena pa je rezultat njihovega lastnega razvoja.

MIPOS, mikroračunalniški poslovni sistem, je bil enkrat že predstavljen inšpektorjem službe. Gre za integralno rešitev knjigovodstva za manjše delovne organizacije. Vhod sistema predstavljajo individualna knjiženja posameznih poslovnih dogodkov, kot na primer pridobivanje naročil, knjiženje posameznih vplačil, spremembe na osnovnih sredstvih itd. Sistem omogoča popolno kontrolo poslovanja in zato predstavlja celoten informacijski sistem za potrebe knjigovodstva. Pomembnejša lastnost sistema je sintetiziranje posameznih knjigovodskih elementov v končno poročilo v obliki zaključnega poročila ali periodičnega obračuna. Zaključni in periodični obračun sta izdelana že v obliki, primerni za oddajo službi družbenega knjigovodstva. Predavatelj Iskre je za MIPOS še najbolj navdušil vodjo oddelka za računovodstvo in financiranje službe. S strokovnjaki Iskre smo se dogovarjali o možnostih sprejema disket z ZR in POR v naših organizacijskih enotah.

PROFILAN je podoben MULTIPLANU ali VisiCalcu. To je program za planiranje in računanje s pomočjo tabele na enkranu. Elemente tabele iahko povežemo s poljubnim algoritmom in pri tem uporabljamo elementarne algebraične izraze.

Iskra - Delta je napravila posebno krajšo predstavitev tudi za člane ožjega kolegija generalnega direktorja.

Mikroračunalnik seveda ne more nadomestiti večjih računalniških sistemov. Lahko pa je primeren pripomoček za interne potrebe kadrovske službe, knjigovodstva delovne organizacije, obdelavo kumulativnih podatkov, zbranih na večjih sistemih, planiranje, analiziranje, ažuriranje predpisov in delovnih navodil itd.

Julij 1984


Nekateri udeleženci so povedali:


Strojepiske centrale smo bile povabljene k predstavitvi računalnika "Partner". Bilo je zanimivo in ko so nam bile predstavljene vse neštete možnosti računalnika, ki imajo vse namen, da olajšajo delo uporabniku in istočasno skrbe za lepo obliko, smo bile prepričane, da se bo v bodoče težko delo strojepiske znatno omililo. Pa vendar, ko smo drugi dan napravile zaključek, smo prišle do prepričanja, da računalnik kljub vsestranki uporabnosti, za delo strojepiske v centrali ne pride v poštev, ker pri nakm delu ni toliko pomembno hranjenje podatkov, kot hitro in vsem mogočim spremembam podvrženo pisanje in preminjanje teksta in tabel, pri čemer pa nam računalnik ne bi mogel pomagati, razen, da bi namesto nas skrbel za lepo obliko.

V strojepisniei je delo tako raznoliko, da nam "Partner" ne bi mogel služiti drugače kot samo pisalni stroj, za kar pa je predragocen. Za tista dela, ki se ponavljajohcentrala SDK če ima IBM pisalni stroj s spominom, ki nam služi za pisanje statističnih tabel.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

V sektorju kontrole je poleg predpisov, svinčnika in drugih pripomočkov tudi "Partner" lahko uporaben, le oceniti bi morali, če je to kar nudi, enakovredno vlaganjem vanj. Če se bo izkazal kot ulporaben in koristen pripomoček, bi ga lahko izkoristili tudi za delovno področje kontrole predvsem za bazo podatkov o prispevnih stopnjah, spremljanje ali nastavitev določene evidence o kontroli uporabnikov družbenih sredtev, za ugotavljanje, kakšne vrste pregledi so bili opravljeni pri uporabnikih družbenih sredtev zaradi planiranja in evidence o opravljenih delih in nalogah s področja ekterne kontrole, za evidenco predpisov, pravnih tališč, pojasnil in strokovnih mnenj, ki se nanašajo na področje finančnega poslovanja uporabnikov družbenih sredstev, za sodoben in izpopolnjen "ING" register predpiov pojasnil, strokovnih tolmačenj in tudi posameznih stališč sodišča v zvezi z uporabo predpisov s področja finančno - materialnega poslovanja. Izključno za sektor kontrole pa je "Partner" prevelika investicija. Če se bo torej izkazalo, da je uporaben tudi na drugih podražili in da dajal bolj merljive rezultate, potem bi bil dobrodošel tudi v kontroli, še posebej, ker bi bil naprimer register uporaben tudi za vse organizacijske enote službe.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Mikroračunalnik seveda ne more nadomestiti večjih računalniških sistemov, lahko pa je primeren pripomoček.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Za potrebe računalništva in financiranja službe bi bil mikroračunalnilc PARTNER zelo uporaben. Z njegovo dokaj enostavno uporabo bi bilo zagotovljeno vodenje knjigovodstva, skladno s predpisi o knjigovodstvu, pri tem pa bi bilo možno nekatera dela v knjigovodstvu celo racionalizirati. Računalnik pa bi bilo možno uporabljati tudi pri finančnem načrtovanju, kakor tudi pri izračunih udeležbe delovnih skupnosti na prihodku službe, skladno z merili svobodne menjave dela.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Na seminarju so nas predstavniki ISKRA DELTA seznanili z miniračlmalnikom "Partner" in njegovo uporabo v praksi, skupaj z njimi smo se preizkusil v uporabi programskih paketov imenovanih "MEMO", "PROFIT" in "FILE plan". Prvi se uporablja pri pisanju tekstov, ostala dva pa sta primernejša za računske operacije (izdelava različnih tabel, kalkulacije itd.) Že tako kratek stik z miniračunalnikom nam je dal vedeti, da bi nam bilo tudi pri našem delu v veliko pomoč. Velika škoda pa je, da nam je obilica tekočega dela preprečila, da bi še podrobneje spoznali njegovo uporabnost, saj nam je bil na razpolago cela dva meseca."