torek, 9. april 2002

Novi APS ELKA-IGRA


Koristni predlog in tehnična izboljšava



Na 27. seji sveta službe so člani sveta sprejeli predlog za nagraditev koristnega predloga in tehnične izboljšave aplikacijskega sistema »IGRA«, ki sta ga izdelala naša delavca sektorja za računalniško. Avtorja smo poprosili, da nam aplikacijski programski sistem Igra predstavita še posebej za Obvestila, objavljamo pa tudi obrazložitev, ki jo je pripravila strokovna komisija za oceno investicijskih predlogov, ki jo vodi namestnica generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji.

Aplikacijski programski sistem IGRA predstavlja nadgradnjo APS ELKA, ki je izdelan za paketno obdelavo podatkov na velikih računalniških sistemih IBM in je namenjen za izdelavo različnih analitično-informativnih pregledov iz sekvencialnih datotek s podatki o periodičnih obračunih in zaključnih računih uporabnikov družbenih sredstev ter iz datotek drugih statističnih raziskovanj (R-l , B-2, K-l).

S tem APS je mogoče hkrati obdelati eno datoteko iz diska in (ali) več datotek iz magnetnih trakov, če imajo vse datoteke enake stavke.

Glavna karakteristika APS je v njegovi fleksibilnosti, ki omogoča izdelavo velikega števila različnih tabel. V ta namen je sestavljen iz programskega dela in sistema parametrov.

Vsi parametri se vključujejo direktno v izvajalne programe, zato ni potrebno sprotno prevajanje programov.

Ob uporabi aplikacijskega programskega sistema ELKA se je pokazalo, da bi bile možnosti za njegovo uporabo veliko večje z vgraditvijo nekaj dodatnih funkcij.

Glavne dopolnitve APS-a, ki sta jih avtorja vgradila v obstoječi sistem ELKA, omogočajo uporabo aplikacijskega programskega sistema IGRA tudi za pripravo računalniških obdelav podatkov za vrste podatkov in datotek, za katere se je do sedaj rešitve posebej programiralo, ali pa programe, ki so bili pripravljeni v drugih centrih (Beograd), prilagajalo za obdelavo za republiko Slovenijo in njene podružnice.

Zaradi naštetih dopolnitev se je zmanjšal obseg programiranja, omogočena je enostavna priprava tabel za namene publiciranja in prikazovanja podatkov za določene tipe tabel brez predhodnega programiranja ter priprava podatkov za preslikavo na mikrofiše. S tem se je mogoče veliko hitreje prilagajati potrebam uporabnikov podatkov ter veliko hitreje uvajati spremembe in dopolnitve obdelav.

Prednosti novega aplikacijskega programskega sistema IGRA so se potrdile z uporabo v obdelavi podatkov periodičnih obračunov za obdobje I-IX/1987 v SRS in podružnicah z IBM računalniki.


--------------------------------------

Kako uporabljamo APS IGRA


Poleg standardnih ukazov, s katerimi aktiviramo vsako obdelavo na računalniku, so za obdelavo z APS IGRA potrebni še naslednji ukazi ali parametri:

1. Parametri za opis vhodne datoteke

Za vhod lahko praviloma izberemo vsako sekvencionalno datoteko na disku ali traku, ki ima enake stavke. Podatki so lahko nepakirani in pakirani. Pri tem velja omejitev, da so vsi podatki, ki jih seštevamo ali iz njih izračunavamo nove podatke, pakirani v poljih enake dolžine.

Opis datoteke vsebuje predvsem tele informacije:
  • dolžina logičnega in fizičnega stavka (zapisa) v datoteki;
  • za vsak uporabljen podatek vpišemo ime, lokacijo v stavku, dolžino ter oznako, če je podatek pakiran ali nepakiran;
  • lokacija in struktura podatkov za element (npr. AOP iz zaključnih računov) v stavku;
  • informacija, če so in koliko so vhodni podatki okrajšani (npr. v tisoč din) in če le-te želimo še dodatno okrajšati.

2. Parametri, s katerimi neposredno oblikujemo zahtevano obdelavo

Le-tiso razdeljeni v naslednje kategorije:

2.1. Določitev obsega populacije (izbor datoteke in izbor stavkov iz datoteke) in to:

  • nosilec podatkov trak ali disk;
  • vrsta posla (npr. zaključni računi TOZD iz gospodarstva);
  • izbor stavkov iz vhodne datoteke glede na vrednost obeležij (npr. področja dejavnosti 01 do 11 brez nekaterih podskupin), glede na vrednost elementov ali kazalcev ali vrednost indeksa elementa ali kazalca (npr. organizacije, ki imajo prikazano izgubo v tekočem letu nad določenim zneskom), glede na vrednost primerjave dveh elementov ali kazalcev oz. indeksov.

2.2. Sortni pojem

po katerem prikazujemo podatke v tabeli le-ta lahko predstavlja en ali več podatkov iz stavka, ali (in) izračunan podatek (npr. sort zaključnih računov za TOZD po višini povečanja OD na delavca). Podatke lahko sortiramo po rastočem ali padajočem zaporedju sortnega pojma.

2.3. Zbiranje podatkov

Podatke lahko prikazujemo individualno po stavkih (npr. posamezno po zaključnih računih) glede na sortni pojem ali pa jih zbiramo glede na vrednost enega ali več obeležij v stavku (npr. po občinah, po področjih in panogah dejavnosti itd.). Podatke lahko zbiramo tudi po razredih numeričnih obeležij (npr. po višini izgub) ali po razredih, ki jih določamo iz več vrednosti atributivnih obeležij (npr. razred, ki predstavlja seštevek stavkov iz področij dejavnosti 01 do 11 brez nekaterih podskupin).

Zbiranje podatkov lahko izvršimo v več nivojih, lahko pa jih vzporedno zbiramo tudi v posamezne razrede izven nivojev.

V isti tabeli lahko istočasno prikazujemo zbirne in individualne podatke.

2.4. Izbor podatkov iz stavkov

Podatke lahko prikazujemo posamezno po elementih ali pa iz več elementov - z uporabo osnovnih štirih računskih operacij izračunavamo nove podatke. Npr. kazalec, ki ga izračunamo po formuli:

(O96+Il3+114+1I6+131-ll9/-183X (l80+l8l))/(l32-lo4)X'100' 

V formuli za izračun, lahko kot množitelj ali delitelj uporabljamo poljubno konstanto, ki je lahko celo ali decimalno število.

V eni tabeli lahko prikažemo do 999 finančnih podatkov, od tega je število kazalcev omejeno na približno 200. Poleg elementov in kazalcev lahko poljubno izbiramo tudi druge podatke ali pa prikazujemo le-te brez elementov (npr. selektivno listanje zaključnih računov s podatki: številka stavka, ime organizacije, žiro račun, šifra dejavnosti itd.).

2.5. Navedba tekstov

S parametri navedemo: naslov tabele, imena finančnih in drugih podatkov, imena razredov. S parametrom pa lahko oblikujemo celotno glavo tabele, če le-ta ni širša od ene printerske strani (132 znakov).

2.6. Posebni parametri za oblikovanje tabele:

  • format strani tabele (širina x višina)
  • širina stolpcev
  • presledki med vrsticami
  • medsebojna zamenjava stolpcev in vrstic
  • število vrstic za glavo tabele (posebna oblika za mikrofilm)
  • število vrstic za imena v čelu tabele
  • skok na novo stran
  • druge možnosti

APS IGRA kot nadgradnja APS ELKA

APS IGRA ima poleg vseh možnosti APS ELKA predvsem še naslednje možnosti:

  • večje možnosti pri izbiranju vhodnih datotek
  • večje število podatkov, ki lahko prikazujemo v eni tabeli
  • izračun kazalcev po zahtevnejših in daljših formulah za izračun
  • možnost daljših imen za elemente in kazalce
  • večje možnosti pri formiranju tabel
  • večje možnosti pri izbiranju stavkov iz datoteke ter izbiranju podatkov iz stavkov
  • večje možnosti pri zbiranju podatkov v agregate
  • nekatere možnosti grafičnega prikazovanje podatkov

Glede na to, da je APS IGRA bil razvit iz prvotnega APS ELKA, so nekatere nove funkcije vsebovane tudi v zadnji verziji APS ELKA.



September 1988

petek, 15. marec 2002

DOBER DAN TEZAURUS


Vsak priročnik za programiranje kot vzorec »kako in kaj« se prične z demonstracijo izpisa »Hallo word«. Za različne programske jezike so tukaj  primeri. Ker za asembler jezik IBM System/370  tega ni, je v nadaljevanju nekaj instrukcij, kako to gre.


// JOB DOBER DAN TEZAURUS                                          1
// OPTION LINK                                                     2
// EXEC ASSEMBLY                                                   3
         TITLE 'VZOREC ZA IZPIS *DOBER DAN TEZAURUS* NA KONZOLO'   4
START    START 0                                                   5
BALR     BALR  10,0                                                6
         USING *,10                                                7
         MVC   IO1,=C'DOBER DAN TEZAURUS    '                      8
         PUT   KONZOLA                                             9
         EOJ                                                      10
IO1      DS    CL20                                               11
KONZOLA  DTFCN DEVADDR=SYSLOG,IOAREA1=IO1,BLKSIZE=20              12
         LTORG                                                    13
         END   BALR                                               14
/*                                                                15
// EXEC LNKEDT                                                    16
// EXEC                                                           17
/&                                                                18


Komentar posameznih vrstic oziroma ukazov pa je naslednji:

  1. prva kartica posla ali »JOB-a« s komentarjem
  2. ukaz asemblerju, da naj naredi »object deck« programa, ki ga bo pozneje uporabil LNKEDT
  3. pokličemo prevajalnik
  4. le za preglednost, kar asembler  izpiše na vsako stran
  5. prvi ukaz programu, da se začne z adreso 0 (nič)
  6. ukaz kateri splošni register se naj uporabi za adresiranje
  7. od tukaj dalje naj se uporablja register 10
  8. »move character« tj. besedilo »DOBER DAN TEZAURUS« v input/output področje konzole
  9. piši na konzolo
  10. end of job
  11. rezervacija v spominu za besedilo, ki se bo izpisalo
  12. definiranje konzole (define the file console)
  13. tukaj naj pridejo vsi »literali«
  14. tukaj naj asembler konča prevajanje
  15. zaključek asemblerja
  16. pokličemo »povezovalni« program LNKEDT, ki poveže rezultat asemblerja z zunanjimi rutinami
  17. izvedi program – na konzolo se izpiše »DOBER DAN TEZAURUS«
  18. konec posla ali »JOB-a«

BISSSSSS EXTRN modul


V nadaljevanju je originalna BISSSSSS zunanja, to je EXTRN, rutina, ki se vključi med izvajanjem LNKEDT, to je povezovanja, prevedenega source programa in vse skupaj postane enoten program za neposredno izvajanje.


CATALOG BISSSSSS.A                        REPLACE=YES
BISS TITLE '... BISSSSSS ... BINARNO ISKANJE / RL MODUL / '
         PUNCH '    CATALR BISSSSSS '
BISSSSSS CSECT
         USING *,15
         STM   2,4,BISSSS12       STORE REG.2,3,4
         SR    0,0                R0=NULA
         LH    4,0(14)            R4=DOLŽ.ARGUMENTA
         L     1,14(14)           END OZ.ŠT.ELEMENTOV
         LR    3,1
         CH    4,=H'254'          DOLŽ.ARGUM.VEČJA OD 254 ?
         BH    BISSSS03           DA,ŠT.ELEMEN.V END POLJU
         S     1,2(14)            END-START=DOL.TABELE
         LH    2,10(14)           R2=KORAK
         DR    0,2                R1=ŠT.ELEMENTOV
*
BISSSS01 EQU   *
         LA    0,1                R0=1
*
BISSSS02 EQU   *
         SRA   1,1                R1/2
         BZ    BISSSS04           DA, R0=2**N
         SLA   0,1                R0*2
         B     BISSSS02           LOOP
*
BISSSS03 EQU   *
         SH    4,=H'255'          R4=DOLŽ.ARG.-255 /ZA MOD. CLC/
         MH    3,10(14)           ŠT.ELEM.*KORAK=DOLŽ.TABELE
         A     3,2(14)            +START=END ADRESA
         B     BISSSS01
*
BISSSS04 EQU   *
         MH    0,10(14)           2**N*KORAK
         LR    1,0                R0=OFFSET                      ***
         SH    1,10(14)           R1=2**N-1
         A     1,2(14)            +START= R1 =SREDINA TABELE     ***
         OC    BISSSS11+2(2),12(14) DISPLACEMENT                 ***
         L     2,6(14)            R2=ADRES.ARGUMENTA /ZA CLC/
*
BISSSS05 EQU   *
         SRA   0,1                R0/2
         CR    1,3                R1 PREKO END TABELE ?
         BNL   BISSSS06           DA, ZMANJŠAJ R1
         EX    4,BISSSS11         SKOK NA CLC                    ***
         BL    BISSSS07           POVE$AJ R1
         BE    BISSSS10           NAŠEL
*        BH    BISSSS06           ZMANJŠAJ R1
*
BISSSS06 EQU   *
         CH    0,10(14)           OFFSET:KORAK ŠE ZADOSTUJE ?
         BL    BISSSS08           NE, NI V TABELI
         SR    1,0                R1-R0=NOVA POLOVICA V TABELI
         B     BISSSS05
*
BISSSS07 EQU   *
         CH    0,10(14)           OFFSET:KORAK ŠE ZADOSTUJE ?
         BL    BISSSS09           NE, NI V TABELI
         AR    1,0                R1+R0=NOVA POLOVICA V TABELI
         B     BISSSS05
*
BISSSS08 EQU   *
         SH    1,10(14)           R1=PRVI MANJŠI ELEMENT TABELE
*
BISSSS09 EQU   *
         O     1,BISSSS13         REG.1 NA NEGATIVNO VREDNOST
*
BISSSS10 EQU   *
         LR    3,1                ADRESA ELEM.V TABELI
         S     3,2(14)            -START=ZAP.ŠTEV.*KORAK-1
         SR    2,2                R2=0
         LH    4,10(14)           VELIKOST KORAKA V R4
         DR    2,4                R3=ZAP.ŠTEV.ELEMENTA-1
         LA    0,1(3)             R0=ZAPOREDNA ŠTEVILKA ELEMNTA
         MVC   BISSSS11+2(2),=X'1000' DISPLACEMENT NAZAJ NA 0
         LM    2,4,BISSSS12       RESTORE REGISTROV
         B     18(14)             RETURN IZ MODULA
*
*        D A T A
*
BISSSS11 EQU   *
         CLC   0(0,1),0(2)        PRIMERJAVA TABELE Z ARGUMENTOM
*
BISSSS12 DS    3F                 SAVE AREA ZA REGISTRE
BISSSS13 DC    X'80000000'        INDIKATOR NI V TABELI
*
         LTORG
*
 BKEND

/+

Programski jeziki in programiranje


Večina programov za plačilni promet je bila napisana v asembler (assembly) programskem jeziku. Več o tem piše tukaj  in tukaj.

Groba delitev funkcij plačilnega prometa je

1.    vzdrževanje baz podatkov
2.    kontrolni program
3.    obdelava.

Prvi dve skupini sta bila napisani izključno z uporabo asembler jezika, tretja pa tudi z uporabo PL/I. Več o PL/I piše tukaj.  

Zakaj asembler?


Omejite je bila glavni spomin 96 KB ali 96.000 bajtov. Ta spomin je bil razdeljen takole:












Več o POWER piše tukaj.


Glavni program plačilnega prometa je bil kontrolni program. Izvajal se je v particiji BG z omejitvijo velikosti na 26 KB ali 26.000 bajtov. V teh 26 KB je bilo »stlačeno« vse: programska koda, delovna področja, buferji za datoteke pa še kaj.

Zapisani vrstni red particij je pomenil prioriteto izvajanja. Supervisor, kot nadzornik vseh dogajanj v računalniku je dodeljeval potrebne resurse. Particija BG je imela najnižjo prioriteto, kar pomeni, da je bilo F2 dodeljeno več procesorskih ciklov za izvajanje, F1 oziroma POWER pa je kot supervisorjev »pomočnik« dobil več ciklov kot preostale particije.

Asembler kot orodje za programiranje je imel tudi prednost v končni velikosti programa: bil je točno tako velik kot je zapisal programer. Dodatna prednost je bila tudi možnost pisanja določenih ponavljajočih se rutin ali postopkov s pomočjo MACRO ukazov in uporabo zunanjih EXTERN programov.

Primer je BIIS (BInarno ISkanje) rutina za iskanje podatkov po tabeli, ki je v spominu. Iskanje se izvede na »binarni« način ob pogoju, da so podatki razvrščeni v naraščajočem vrstnem redu. Enostavno povedano BISS primerja podatek na sredini z zahtevanim. Če je iskanec manjši od sredine, se iskanje in primerjava nadaljuje po spodnji polovici tabele. Sledi primerjava in če je iskanec manjši, se iskanje in primerja nadaljuje po spodnji polovici tabele. Obratno velja: če je iskanec večji, potem se nadaljuje po zgornji polovici tabele. Maksimalno število primerjav in razpolavljanj tabele je enaka ali manjša velikosti tabele oziroma elementov v tabeli, to je prvemu večjemu podatku 2n. Za lažje razumevanje: tabela vsebuje 200 podatkov, prva večja potenca števila 2 je 8 oziroma 256, kar pomeni, da vsak podatek v tabeli najdemo po največ 8 primerjavah.

BIIS-MACRO je v izvornem (source) programu generiral ustrezno programsko kodo (začetek tabele, dolžino podatka za iskanje, dolžino posameznega elementa v tabeli, konec tabele oziroma število elementov tabele) ter pokliče ali »zahteva izvajanje« zunanjega (EXTERN) podprograma BISSSSSS, ki dejansko izvede iskanje. BIIS-MACRO koda je lahko bila uporabljena v programu večkrat, vsaka je zasedala 20 bajtov, EXTERN BISSSSSS pa je bil le en sam in je zasedal okoli 180 bajtov.

Le za predstavo kako je delal BIIS, naj služijo spodnji podatki:




Tabela ima 19 elementov in zato je 25 ali 32 oziroma vsako vrednost najdemo v največ 5 korakih. Iščemo »AA«, polovica od tabele je 9, v našem primeru je to vrednost »KP«.



»AA« je manjše od »KP« (prva primerjava) zato iščemo po spodnji polovici. Polovica je 4, v našem primeru je vrednost »BG«.



»AA« je manjše od »BG« (druga primerjava) zato iščemo po spodnji polovici. Polovica je 2, v našem primeru je vrednost »AA«.




»AA« je enako »AA« v tabeli (tretja primerjava), zato je konec iskanja.

Podobnih MACRO ukazov je bilo v SDK izdelano veliko: SORT je sortiral tabelo, INSERT je vrinil podatek na ustrezno mesto v tabeli, CONSO je pisal sporočila operaterju na sistemski konzoli, …

Vse te rutine in makroji so bili izdelani tako, da je bila njihova uporaba možna tudi v drugih programskih jezikih.


SDK MACROS - BIIS


V nadaljevanju je originalna BIIS rutina kot "macro", ki se uporabi v običajnem asembler programu. Vsi ukazi, ki vsebujejo "&" so macro ukazi. Nekaj jih služi za kontrolo pravilnosti podanih parametrov, nekaj pa se jih "zamenja" z vrednostmi, ki so zapisane v programski kodi samega programa.


CATALOG BIIS.A                        REPLACE=YES

*  SDK MACROS - BIIS - LJUBLJANA - 1.0
         CNOP  0,4
&IME     L     15,=V(BISSSSSS) .       EXTRN MODUL ZA BIN.ISKANJE
         BALR  14,15
         DC    H'&A'              DOLŽINA ARGUMENTA
         AIF   (T'&IME EQ 'O').HOP1
&IME.B   DC    A(&START)          ADRESA ZAČETKA TABELE
&IME.A   DC    A(&ARGUM)          ADRESA ARGUMENTA
         DC    H'&B'              VELIKOST KORAKA
         DC    H'&C'   POLOŽAJ ARGUMENTA V ELEMENTU TABELE
&IME.E   DC    A(&END)            ADRESA KONCA TABELE
         AGO   .HOP2
.HOP1    ANOP
         DC    A(&START)          ADRESA ZAČETKA TABELE
         DC    A(&ARGUM)          ADRESA ARGUMENTA
         DC    H'&B'              VELIKOST KORAKA
         DC    H'&C'         POLOŽAJ ARGUMENTA V ELEMENTU TABELE
         DC    A(&END)            ADRESA KONCA TABELE
.HOP2    ANOP
         SPACE
         AGO   .END
.M9      ANOP
      MNOTE *,'DOLŽINA KORAKA MANJŠA OD DOLŽINE ARGUMENTA + POLOŽAJA'
         AGO   .MEX
.M10     ANOP
&A       SETA  &A+255
         SPACE
*  SDK MACROS - BIIS - LJUBLJANA - 1.0
         CNOP  0,4
&IME     L     15,=V(BISSSSSS) .       EXTRN MODUL ZA BIN.ISKANJE
         BALR  14,15
         DC    H'&A'              DOLŽINA ARGUMENTA +255
         AIF   (T'&IME EQ 'O').HOP3
&IME.B   DC    A(&START)          ADRESA ZAČETKA TABELE
&IME.A   DC    A(&ARGUM)          ADRESA ARGUMENTA
         DC    H'&B'              VELIKOST KORAKA
         DC    H'&C'   POLOŽAJ ARGUMENTA V ELEMENTU TABELE
&IME.E   DC    A(&END)            ADRESA KONCA TABELE
         AGO   .HOP4
.HOP3    ANOP
         DC    A(&START)          ADRESA ZAČETKA TABELE
         DC    A(&ARGUM)          ADRESA ARGUMENTA
         DC    H'&B'              VELIKOST KORAKA
         DC    H'&C'         POLOŽAJ ARGUMENTA V ELEMENTU TABELE
         DC    F'&END'            ŠTEVILO ELEMENTOV TABELE
.HOP4    ANOP
         SPACE
         AGO   .END
.MEX     ANOP
         MNOTE 9,'MACRO NI GENERIRAN'
         MEXIT
.END     ANOP
         MEND
   BKEND
/+

ponedeljek, 11. marec 2002

Od kod SDK prepotrebne devize


Pomen in vlogo službe družbenega knjigovodstva v družbeni skupnosti je mogoče vrednotiti tudi z odnosom in razumevanjem te skupnosti do problemov in potreb, ki jih ima služba pri izvajanju svojih osnovnih nalog.

Program modernizacije tehnologije dela ter s tem v zvezi precejšnje povečanja produktivnosti dela pri operativnih opravilih službe ne bi bilo mogoče realizirati brez prehoda na računalniško obdelavo podatkov in uvajanja drugih sodobnih strojev. Nakup moderne tehnike je vezan na devizna sredstva le-teh pa služba nima. Kako torej pride Služba do deviznih sredstev?

Služba družbenega knjigovodstva kot neodvisna skupna služba organizacij združenega dela, SIS in DPS, odgovorna za svoje delo neposredno skupščini SFRJ, poprosi Skupščino za pridobitev pravic do nakupa deviz, potrebnih za nakup ustrezne računalniške tehnike. Pridobivanje pravic do nakupa deviz za zvezne organe ureja 72. člen Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (UL.l. SFRJ št. 15/77). Skupščina SFRJ določi s svojim aktom obseg deviz in pravic do nakupa deviz na deviznem trgu za potrebe federacije. Obseg deviz in pravic do nakupa deviz za potrebe zveznih organov, določenih v aktu Skupščine SFRJ, razporedi Zvezni izvršni svet med posamezne zvezne organe. Zvezni sekretar za finance pa je pooblaščen, da v skladu s potrebami upravičencev in smernicami Zveznega izvršnega sveta, določi za vsako trimesečje dinamiko uporabe odobrenih deviznih sredstev.

Na ta način je služba pridobila potrebna devizna sredstva in realizirala prvo fazo modernizacije svojega poslovanja.

Razporeditev deviznih sredstev znotraj Službe ureja Svet Službe družbenega knjigovodstva. Gradivo za delo sveta in strokovna napotila pridobiva Svet Službe od SDKJ in komisije Sveta SDK za področje AOP. Da bi bilo delo komisije Sveta čim bolj objektivno, si je izdelala kriterije za razporeditev deviznih sredstev v SDK, ki so zasnovani predvsem na sledečih načelih:

  • razporeditev mora zagotoviti nemoteno delo avtomatske obdelave podatkov in drugih poslov Službe
  • razporeditev je treba opraviti po realnih potrebah in objektivnih možnostih
  • kriteriji za razporeditev morajo biti enotni
  • ne izključuje se možnost dogovarjanja in prenosa pravic do uporabe deviz med službami v republikah in pokrajinah.

Parametri razporeditve so sledeči:

a) Parametri, ki izkazujejo obseg dela v plačilnem prometu
  • a1 - procentualen delež republike in pokrajine v številu nalogov plačilnega prometa na nivoju SFRJ
  • a2 - procentualni delež republike in pokrajine v skupnem številu organizacijskih enot SDK na nivoju SFRJ.
b) Parametri, ki izkazujejo obseg dela pri statističnih raziskavah v Službi:
  • b1 - procentualen delež republike in pokrajine pri skupnem številu občin v SFRJ
  • b2 - procentualen delež republike in pokrajine v skupnem številu uporabnikov družbenih sredstev v SFRJ
  • b3 - procentualen delež republike in pokrajine v skupnem številu UDS v gospodarstvu v SFRJ

Formula razporeditve je:





Po elementarnih podatkih sektorja za plačilni promet SDKJ za leto 1981, se potrebna devizna sredstva razdeli med republike in pokrajine takole:




SDK je za potrebe modernizacije za letos dobila 9.101.732 USA dolarjev. Po prej navedenih kriterijih pripada SDK V SR Sloveniji 1.380.732,70 USA dolarjev. Ker pa so bile objektivne potrebe v drugih republikah nesorazmerno večje, je po končnem predlogu komisije pripadlo Sloveniji 500.000 USA dolarjev. Prerazporejena sredstva bodo ostale SDK v drugih republikah vrnile, ko se bo v naši republiki pojavila potreba po nujnih zamenjavah ali dopolnitvah elektronskih računalniških sistemov.


Avgust 1982

sobota, 9. marec 2002

Reforma visokošolski programov


Januar 1985

Letos je pred nami preobrazba visokošolskega študija. Visoke šole morajo prilagoditi svoje programe začetemu usmerjanja iz srednje šole in pa seveda potrebam združenega dela. Dobili smo osnutek vzgojno-izobraževalnega programa za višješolski in visokošolski študij organizacije dela - smer informatika. Na preizkušnji je področje dela, ki nima kakšne posebne tradicije in katerega razvoj je zaradi hitrega napredka tehnike in tehnologije, težko napovedovati. Šola je lik diplomanta opisala takole:

Diplomirani organizator - informatik je poklic VII. stopnje po klasifikacijski lestvici zahtevnosti del in nalog. Le-ta obvlada analizo delovnih procesov v informacijskih sistemih z namenom izboljšanja organiziranosti dela na tem področju. To vključuje:

 Organiziranje informacijskih dejavnosti v organizacijskih sistemih

  • členjenje in analiza delovnih procesov (nalog) v informacijskih sistemih z namenom izboljšanja organiziranosti dela na tem področju
  • izdelovanje predlogov rešitev delitve dela in odgovornosti v zvezi z informacijskimi sistemi med organizacijskimi enotami za informacijski sistem (za obravnavanje podatkov) in organizacijskimi enotami uporabnikov rezultatov informacijskega sistema
  • izdelovanje predlogov v zvezi z organizacijsko strukturo enot za informacijski sistem (enot za obravnavanje podatkov)
  • izdelovanje predlogov organiziranosti uporabnikov rezultatov informacijskega sistema za potrebe razvoja in delovanja informacijskega sistema
  • izdelovanje predlogov v zvezi z organiziranostjo standardiziranja in standardizacijo v informacijskem sistemu
  • izdelovanje predlogov konkretnih organizacijskih standardov v informacijskem sistemu (standardi delovnih nalog, delovnih postopkov, dokumentacije, sestavin informacijskega sistema)
  • organiziranje revizije v informacijskih sistemih

 Vzpostavljanje sodobnih informacijskih sistemov

  • izdelovanje predlogov zasnove in načrta razvoja celotnega informacijskega sistema organizacije ob upoštevanju sodobne tehnologije informacijskih sistemov in ob sodelovanju poslovodnih in strokovnih delavcev - uporabnikov ter zadevnih specialistov
  • vzpostavljanje povezav med delnimi računalniško zasnovanimi informacijskimi sistemi
  • organiziranje projektov razvoja računalniško zasnovanega informacijskega sistema
  • strokovno usposabljanje uporabnikov za potrebe razvoja, uporabe in vzdrževanja računalniško zasnovanega informacijskega sistema
  • analiziranje potreb po informacijah v upravljalnem in izvajalnem sistemu ter v okolju organizacije
  • vrednotenje predlaganih in delujočih rešitev računalniško zasnovanih informacijskih sistemov z vsebinskih, organizacijskih in gospodarskih vidikov
  • ocenjevanje tržnih aplikativnih programskih podatkov glede njihove uporabnosti in gospodarnosti.

V službi družbenega knjigovodstva je za potrebe združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti zgrajen računalniško podprt informacijski sistem, ki je še vedno v fazi dopolnjevanja in modernizacije. S prevzemom računalniške tehnike, kot osnovne infrastrukture za delovanje učinkovitega informacijskega sistema, se je tudi pri nas takoj pojavil kadrovski problem na področju organizacije dela, projektiranja aplikacijskih programskih sistemov in vodenja tako imenovanih računalniških centrov v organizacijskih enotah službe.

Organizator dela, torej vmesni člen med kadri, ki se ukvarjajo z zakonsko definiranimi funkcijami službe (inšpekcija, revizija, informiranje, analize, plačilni promet, družbeno računovodstvo, statistika) in kadri, ki poganjajo računalniško obdelavo podatkov (projektiranje programskih aplikacijskih sistemov, programiranje na računalniškem sistemu, programiranje sistemskega programja, operiranje z računalniškim sistemom) se je izoblikoval samoniklo, pač iz vrst najstrokovnejših delavcev, ki imajo potrebno afiniteto do računalništva.

Delo organizatorja je raznoliko in naporno. Področje dela se neprenehoma menjava. Delo, ki se ponavlja je zanj nezanimivo. Organizator se spopada skoraj vsak dan z novim problemom, saj uporabniki računalniških storitev zahtevajo vedno nove aplikacije. Pa tudi že utečene programske rešitve zaposlujejo organizatorja, saj se pogosto menjajo predpisi, stopnje prispevkov ali drugi pogoji. Menjajo se izvajalci, ki so že osvojili delovni proces v ERC, ponagaja tehnika, slabi programi itd. Narava dela je izbrusila našega organizatorja, to je enega izmed tistih delavcev, ki se ne ustrašijo ne popoldanskega ali nočnega dela, ne v nedeljah in praznikih. Praksa, šolanje, pa tudi nagnjenost k takim opravilom so izoblikovali tak profil novega delavca.

Kljub že večletnim izkušnjam in dopolnilnemu izobraževanju pa še vedno opažamo prav pri tem profilu kadra največjo potrebo po kompleksnejšem in tudi zelo specifičnem znanju.

Isti primer opažamo pri projektantskem in programerskem kadru, ki smo ga rekrutirali iz strokovnjakov na področju elektrotehnike, kemije, ekonomije itd., kjer se nivoja razpoznavanja problema pri njih in naročniku običajno močno razhajata in je potrebno več časa in napora, da pride do enotno oblikovanega izhodišča za izdelavo novega projekta.

Osnutek vzgojno-izobraževalnega programa visoke šole daje dovolj garancije, da se bo po takem sistemu šolanja oblikoval ustrezen kader za potrebe organiziranja informacijskih sistemov in njihovega vzdrževanja, prav tako pa tudi kader za projektiranje in zelo zahtevno programiranje.