Stroji za štetje gotovine

Februar 1984


Seveda pa s samimi stroji za štetje niso izčrpane vse možnosti mehaniziranja blagajniških in trezorskih opravil.

Služba mora organizirati in opravljati plačilni promet učinkovito in gospodarno. Tako, med drugim, je zapisano v zakonu o Službi družbenega knjigovodstva. Da bi opravljala služba plačilni promet v smislu zakona, se je morala tehnologija dela nenehno prilagajati spremembam, ki jih je narekoval nagel družbenoekonomski razvoj Jugoslavije. Tako so, na primer, določila na področju financiranja samoupravnih interesnih skupnosti, povzročila takojšen l00 % skok števila nalogov plačilnega prometa. Stalno pa ima služba, v intervalu enega meseca, opraviti z izrazito neenakomernemu obremenitvijo s plačilnim prometom, ki povzroča dodatne skrbi odgovornim v posameznih podružnicah. V službi je zato več kot 50 % delavcev moralo delati v treh izmenah, med njimi največ žensk in mladine.

Modernizacija tehnologije dela in s tem v zvezi opremljanje s sodobnimi računalniški sistemi je odpravila največje probleme v obdelavi nalogov.

Služba se loteva tudi modernizacije blagajniškíh in trezorskih opravil, kjer je bilo sprva pričakovati celo zmanjšanje dela zaradi prehoda na brezgotovinska plačila občanov. Število bankovcev in kovancev v prometu pa se, nasprotno, stalno povečuje. Služba je po zakonu prav tako dolžna preskrbovati pošte in poslovne banke z gotovino, kakor tudi prevzemati gotovino, ki presega dovoljeni blagajniški maksimum. Da bi povečala varnost gotovine pri uporabnikih družbenih sredstev in dosledno uveljavljala določila zakona, ki govore o blagajniškem maksimumu, je služba v zadnjih desetih letih intenzivno gradila nočne trezorje, kamor lahko uporabniki oddajo svoj presežek gotovine in s tem položijo sredstva na svoj žiro račun. Novost so pozdravili predvsem trgovci, ki so si tako rešili problem varovanja gotovine po zaključku delovnika.

Povečanje denarne gotovinske mase in uvajanje nočnih trezorjev, kjer je treba organizirati posebno komisijsko štetje vsebine kaset, pa je povzročilo povečanje blagajniškega in trezorskega dela v službi. Navedena opravila spadajo med najbolj težaška dela pri nas. Gre za štetje, izločanje poškodovanih bankovcev, opremljanje s pasicami, vezanje v večje snope, pakiranje v vreče, prevoze od števne mize do blagajne in nazaj ter od trezorjev do števnih miz in nazaj. Trezorji so običajno v kletnih prostorih, zato je posebno v starejših zgradbah , stalno prisoten tudi problem vertikalnega transporta gotovine.

V podružnicah so leta 1982 prešteli naslednje število bankovcev in kovancev:

Podružnice nabavljajo opremo za štetje gotovine iz sredstev, ki se naberejo od amortizacije. V zadnjem času so podružnice, ki v nekaterih ekspoziturah niso imele nobenega stroja za štetje gotovine, kupile naslednje število strojev za štetje kovancev:

Ponujali so nam stroje za štetje že vnaprej programiraníh dimenzij kovancev. Zaradi pogostih sprememb oblik kovancev pa smo se dogovorili za drugo inačico stroja, po kateri se dimenzije preštevnega kovanca določi sproti, z vzorcem.

Za stroje za štetje bankovcev pa je bilo treba odšteti devizna sredstva. Podružnice so se odločile za nakup petih strojev
TELLAC, ki jih prodaja zastopnik Mladinska knjiga iz Ljubljane, in sedemnajst strojev De La Rue, zastopnik je Univerzal iz Beograda. Oba stroja sta v zasnovi popolnoma različna. Tellac prelistava bankovce s fizičním prenosom iz vhodnega magazina v izhodni del, De La Rue pa prelistava bankovce z vakuumsko šobo tako, da je snopič na enem mestu trdno vpet v oprijemalni mehanizem. Zaradi tega zadostuje pri De La Rue, da pasico snopiča bankovcev le premaknemo k vpetemu mestu in štejemo, pri Tellacu pa je treba pasico sneti. Zaradi te tehnične posebnosti, si je Tellac, kljub veliki kvaliteti, malo teže utrl pot na naše števne mize.

Seveda pa s samimi stroji za štetje niso izčrpane vse možnosti mehaniziranja blagajniških in trezorskih opravil. Organizatorje tega dela čakajo še dela pri neposrednem zajemanju podatkov iz gotovinskih dokumentov na računalniške terminale, mehanizirano vezanje bankovcev v večje snope, strojno pakiranje bankovcev in kovancev, sodobnejši transport do trezorjev in nazaj in mehanizirano skladiščenje gotovine.

Februar 1984