Proizvajalcev osebnih računalnikov je "malo morje", vendar je prvo mesto vseeno prevzel IBM. Mikroračunalniki z vso opisano programsko podporo predstavljajo prvovrstno osnovo za nadgradnjo osnovnega sistema zbiranja, zajemanja in oblikovanja baze podatkov.
Če hočeš ugotoviti, do kam je že segel razvoj računalniške tehnologije in tehnike obdelave podatkov, je hanovrski velesejem, oziroma njegov računalniški del CeBIT, najprimernejši informator. CeBIT 1984 je bil ves v znamenju mikroračunalnikov, oziroma osebnih računalnikov (Personal Computer). Razstavne dvorane so bile dobesedno preplavljene z njimi. Konfiguracije osebnih računalnikov, nekateri jih imenujejo tudi pisarniški računalniki, so ne glede na proizvajalca skoraj vse enake, in to:
- 16 bitni mikroprocesor
- glavni pomnilnik do 512 KB
- do dve disketni enoti, vsaka po 680 KB
- fiksna diskovna enota od 10 do 30 MB
- črno beli ali barvni ekran
- adapter za barvno grafiko
- barvni risalnik (plotter)
- matrični tiskalnik
- tipkovnica (premična, ergonomska)
Sistemske enote, v katerih je vgrajen mikroprocesor, pomnilnik ter disketne ali diskovne enote so velikosti 500 x 400 x 150 mm in tehtajo okrog 10 kilogramov. Ekrani so skoraj vsi 15 colski (diagonala). Na ekranu se prikazujejo znaki v rumeni ali zeleni barvi na temnem ozadju. Mikroračunalniki za posebne poslovne in tehnične namene CAD/CAM imajo ekrane večinoma v pokončnem formatu. Tipkovnice imajo dimenzije 450 x 200 x 55 mm (v svojem vzdignjenem delu), tiskalnik (širina papirja do 254 mm) pa 400 x 350 x 100 mm in tehta od 6 do 10 kg.
Razstavljavci so ponujali gotove programske aplikacije. Pravzaprav je bil ves razstavni prostor ena sama ponudba različnih aplikacij na mikroračunalnikih, ki jim je pač dodan še sam mikroračunalnik. To seveda ne pomeni, da za te računalnike ni na razpolago sistemskega programja s prevajalnih, ki omogočajo lasten razvoj programov. Nasprotno! Proizvajalci mikroračunalnikov, pa tudi neodvisna podjetja za proizvodnjo programja ponujajo najsodobnejše operacijske sisteme, prevajalnike BASIC, COBOL, PASCAL, FORTRAN, Macro Assembler, APL ter programe za nadzor in podporo komuniciranja v mreži mikroračunalnikov ali z matičnim večjim računalniškim sistemom.
Proizvajalci programja ponujajo razne generatorje aplikativnih programov, kot tudi že izdelana programska orodja, na primer Multiplan, VasiCalc in EasyWriter. Multiplan je program za generiranje sistema tabel, ki jih lahko uporabimo za planiranje ali gradnjo različnih numeričnih modelov. Program daje osnovo v obliki tabel za oblikovanje razmerij, oziroma zvez med fiksnimi vrednostmi in vpisanimi spremenljivkami. Tak način dela omogoča uporabniku reševanje različnih nalog iz področja planiranja, statistike, analiz, ki so zasnovane na vprašanjih: kaj bo, če... in slonijo na obsežni množici različnih vrednosti, formul ali drugih označb. Uporabnik, s pomočjo tipkovnice izpolnjuje posamezna polja tabele s tekstom, številkami ali formulami.
VasiCalc je program za planiranje in računanje. Dano nalogo je mogoče rešiti brez predhodnega znanja programiranja in to s pomočjo tabele na ekranu, ki jo sestavlja 254 vrstic in 63 kolon. Vsak element take tabele lahko predstavlja neko število, opis ali formulo. S formulo lahko vzpostavimo razmerja med različnimi elementi te tabele.
EasyWriter je program za obdelavo teksta. Program dela po načelu menijev in ne zahteva nobenega predznanja. EasyWriter združuje vse oblike do sedaj znanega zapisovanja teksta od enostavnega tipkanja do vseh preoblikovanj, popravkov, vnaprej postavljenih tekstov in glav dopisov ter končnih formatiziranj za izpis. S programom lahko listamo tekst na ekranu, prestavljamo cele odstavke in kopiramo, oštevilčujemo strani, štejemo besede, iščemo točno določeno besedo v tekstu in drugo.
Mikroračunalniki z vso opisano programsko podporo predstavljajo prvovrstno osnovo za nadgradnjo osnovnega sistema zbiranja, zajemanja in oblikovanja baze podatkov. Delujejo lahko samostojno, z jemanjem vzorcev iz formirane baze podatkov, za potrebe analize in planiranja, lahko pa tudi v stalni povezavi z večjimi računalniškimi sistemi, kjer so zbrani večnamenski podatki. Povežemo pa jih lahko tudi medsebojno brez vozlišč, v smislu velikih računalniških sistemov.
Že napravljene programske aplikacije obsegajo praktično vsa področja dela od ekonomije do medicine. S skrbnim izbiranjem bi človek skoraj gotovo našel že rešen problem, ki ga doma rešuje »peš« ali s silnimi prizadevanji programske ekipe na velikem računalniškem sistemu.
Ker so osebni računalniki v svetu dosti cenejši kot pri nas doma (razlikovati je treba osebni računalnik od domačega računalnika - home computer - kot je na primer Sinclairov ZX81, Spectrum, QL ali Commodore) je pojav izkoristila tudi pošta, ki ponuja zvezo med njimi in velikimi prometnimi informacijskimi sistemi, zavarovalnicami in bankami. Ko bo posel zaživel, se človeku sploh ne bo treba premakniti od doma, saj bo s pomočjo osebnega računalnika lahko dobil vse informacije o prometu, bral bo časopis na ekrana, naročal v trgovini in manipuliral s svojim denarjem na žiro računu v banki. No, brali smo v časopisu, da si je nekdo na tak način tudi že našel nevesto.
Osebni računalniki so v svetu že osvojili množico ljudi. Brez njih ne morejo delati najodgovornejši podjetniki, pa tudi mladino je nova tehnika popolnoma prevzela. Hannovrski velesejem je bil do pred nedavno zaprt za mladino do 18. leta. Sedaj so odprli vrata tudi njim. Še več. Organizirali so vrsto tekmovanj v programiranja in spretno nastavili nove PC (Personal Computer) z raznimi računalniškimi igricami na robove svojih razstavnih prostorov.
Kot že rečeno, proizvajalcev osebnih računalnikov je "malo morje", vendar je prvo mesto vseeno prevzel IBM, za katerega pravijo, da na lanskem velesejmu sploh še ni razstavil niti enega osebnega računalnika. Lep razstavni prostor s Partnerjem je postavila tudi Iskra, drugih proizvajalcev računalnikov iz Jugoslavije pa ni bilo opaziti. Aero iz Celja je ponujal svoj pribor za računalniške sisteme. Burroughs je ponujal svoj osebni računalnik B 20, pa tudi dva večja sistema. Zanimivi so bili njegovi specialni bančni terminali ter sistemi za kodiranje in strojno sortiranje dokumentov, prirejenih za optično čitanje.
Zajemanje in obdelava podatkov v velikih bančnih sistemih se v osnovi že nekaj let ni spremenilo. Če morajo izpiskom obvezno prilagati tudi kopije originalnih dokumentov, so le-ti prirejeni za optično čitanje in torej tudi za strojno sortiranje. Vse banke pa sprejemajo od svojih strank podatke tudi na magnetnih trakovih, disketah, kasetah ali celo direktno preko bančnega terminala, instaliranega pri stranki.
Za dokumente, ki jih ni treba prilagati izpiskom, pisani pa so s pisalnim strojem (podatki le v eni vrstici), ponuja Nixdorf male optične čitalnike velikosti večjega pisalnega stroja, ki so povezani z malim računalnikom, ki podatke preverja in zapisuje na magnetni nosilec podatkov.
Poleg osebnih računalnikov je zanimiv tudi razvoj magnetnih medijev za zapis podatkov. Videti je bilo vse mogoče diskovne enote, od najmanjše fiksne diskovne enote (Winchester tehnologija) s 30 MB kapacitete do optičnih diskov, katerih vsaka stran diska ima kapaciteto 1 Giga bajtov, torej milijardo bajtov. Naprodaj so že optično magnetni diski, na katerih je za razliko od optičnih, mogoč večkratni zapis podatkov. Velik napredek je bilo opaziti tudi pri tiskalnikih. Z dodatnimi adapterji za grafiko lahko z novimi tiskalniki pišemo različne vrste in oblike znakov, v vsaj osmih barvah in kombiniramo z različnimi drugimi grafičnimi elementi.
Nemogoče je z enim zapisom opisati vse, kar je bilo razstavljanega na CeBITu. Razstavljeni izdelki na tem delu velesejma so obsegali skoraj vsa področja dela, ki so povezana z digitalnim računanjem, organizacijo dela, telekomunikacijami in sličnim. Opisal sem le delček nove tehnike in to tiste, ki bi lahko bila morda zanimiva za nas, delavce v SDK.
Maj 1984
Ni komentarjev:
Objavite komentar