Za zajemanje podatkov so nam v SDKJ, Beograd, predpisali luknjalnik papirnatega traku Datica [1]. Operaterka oziroma vnašalka je vnesla na začetku kontrolni seštevek, ki ga je pripravil že uporabnik družbenih sredstev, torej prinašalec dokumentov. Tehnologija AROPS ni predvidela prenos tega seštevka v prometno datoteko na računalniku. Podatki s papirnatega traku so se konvertirali na magnetni trak, ta pa je šel na čitanje na računalnik. Podatki so se v prometni datoteki sortirali kot včasih dokumenti v ročni obdelavi, v breme in v dobro. Potem je bila narejena bilanca in šele takrat je bilo znano, če je bilo zajemanje podatkov na datikah v redu opravljeno. Ko se je končala obdelava prometne datoteke, in se, recimo, bilančne strani niso ujemale, so operaterke na datikah začele s ponovnim »prepevanjem« vnesenih zneskov in primerjanjem z dokumenti. Napaka je lahko nastala že pri uporabniku, ko je sešteval posamezne postavke ali pa pri luknjanju posameznih zneskov z dokumentov.
Kasneje je bila za interaktivni zajem podatkov uporabljena IBM Serija/1, mini računalnik z monitorji. Intertrade iz Ljubljane je izdelal aplikacijski program Vesna. Formalna, logična in računska kontrola sta bila že vgrajena v program za zajemanje podatkov na S/1, vzpostavljena je bila drugačna struktura oznak žiro računov s kontrolno številko in tako so bile lahko skoraj čez noč ukinjene nočne izmene pri zajemanju podatkov, število reklamacij pa je padlo na neznaten minimum.
[1] Datica je bila sestavljena iz dveh delov: seštevalnik in luknjalnik. Vse kar se je tipkalo, zgolj številke, plus, minus, znak »#« (lojtra ali »nichtaddieren« ali »ne seštevaj oziroma računaj, le izpis«) in »*« zvezdica za total, se je pisalo na papirnato rolo zelo podobno današnji toaletni brisači. Obe spodnji sliki sta le za občutek!
Priklopljeni luknjalnik pa ves vnos luknjal na neskončni papirnati trak.
Ta trak je bil širok približno 2 cm. Gledano z desne na levo so bile 4 pozicije za luknje, v sredini je bila kolona lukenj za transport in pravilno gledanje traku levo-desno, nato pa še 3 pozicije za luknje. Skrajno leva, to je 7 pozicija je bila za pariteto. To luknjo je stroj samodejno dodal tako, da je bilo v eni vrstici vedno parno (sodo) število lukenj. Na luknjaču je bil tudi poseben gumb, ki je luknjal trak z vsemi luknjami.
Pogled na te luknje je služil za kontrolo, če je vse OK.
Ni komentarjev:
Objavite komentar