Bled EDIFACT 1989

Prototipna rešitev računalniške izmenjave podatkov v plačilnem prometu SDK

Junija 1989 je na Bledu Univerza v Mariboru, Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja organizirala 2. posvetovanje o "Računalniški Izmenjavi Podatkov" - RIP. Pri raziskovalni nalogi med drugimi sodeluje tudi SDK v SR Sloveniji, centrala Ljubljana.

Prispevek obravnava računalniško izmenjavo podatkov na področju plačilnega prometa v SDK.

Celotna realizacija je močno odvisna od sedanje zakonodaje in je temu primerna tudi predstavitev. Dodati velja tudi opozorilo, da je celotna predstavitev v razmeroma kratkem času sestavljena iz trenutno delujočih organizacijskih in programskih rešitev t.i. internih aplikacij in transakcij, ki jih redno uporabljamo pri dnevnem delu.

Današnji plačilni promet

Danes poteka delovni dan v SDK in tako tudi pri uporabniku približno na naslednji način:

Uporabnik dobi svojo celotno dokumentacijo (dnevni izpisek o spremembi na svojem žiro ali drugih računih, seznam vseh dokumentov in dokumente kot take) na sedežu organizacijske enote SDK. Obsoja tudi možnost, da vse to dobi po pošti. Tega načina se v največji meri poslužujejo tisti uporabniki, ki nimajo dnevnih sprememb na svojih računih (hišni sveti, društva itd).

SDK od pričetka svojega dela vnaša podatke s tistih dokumentov plačilnega prometa, ki so prispeli z jutranjo pošto. To so ti. zbirna aviza z drugih organizacijskih enot SDK in tudi območnih PTT organizacij. Vsi ti dokumenti so v veliki večini odobritev uporabniku. Ta sredstva, poznana kot priliv, so uporabniku na razpolago relativno pozno v delovnem dnevu - praviloma po 9,30 uri.

Uporabnik lahko za svoj morebitni priliv povpraša na šalterju SDK svojega kontrolorja. Pri uporabnikih, ki pričakujejo kakšna sredstva, je to še kako pomemben podatek, saj jih lahko še isti dan uporabljajo.

Potem, ko uporabnik pozna vsa svoja sredstva s katerimi ta dan operira, lahko prične z izdelovanjem ustreznih virmanskih nalogov za izvrševanje svojih obveznosti.

Trenutno SDK zapira svoja vrata ob 11,00 uri zato morajo do te ure vsi uporabniki dostaviti svojo dokumentacijo. Sledi kontrola zakonitosti in likvidnosti, nato pa pride časovno najbolj zahtevno delo - vnos podatkov na računalniške medije.

Običajno je to zaključeno do 15,00 ure, ko se prične računalniška obdelava dokumentov plačilnega prometa. To je poprečno za SDK podružnico v Ljubljani približno 160.000 dokumentov dnevno. Po sami obdelavi sledi še ročna obdelava: kompletiranje dokumentacije za druge organizacijske enote SDK in za uporabnike. Celotno delo za druge SDK je treba končati vsaj do 20,00 ure, ker je to čas, ko PTT zagotavljajo odpravo še isti dan. Krog je zaključen. Vidimo, da ima uporabnik na razpolago le manjši del od celotnega procesa v SDK. To je teoretično od 7,00 do 11,00 ure, praktično pa se zgosti ob uri, ko SDK zapira vrata za poslovanje.

Prototip plačilnega prometa

Že omenjena odvisnost od trenutno veljavne zakonodaje močno omejuje možnost za primerno in sodobno rešitev. Vsekakor se sama tehnologija ne da menjati, lahko pa olajšamo delo uporabnikom in ne nazadnje tudi sami SDK. Prototipna rešitev zato vključuje vse dosedanje postopke, omogoča pa še naslednje:

Uporabnik s pomočjo osebnega računalnika (več o tem v nadaljevanju) pogleda svoje stanje na žiro računu in drugih računih npr.ob 7,00 uri.

S pomočjo posebnega aplikacijskega programskega sistema (APS), ki je izdelan v SDK, kreira ustrezne zapise, ki vsebinsko ustrezajo in vsebujejo vse podatke virmanskega naloga, kot osnovnega dokumenta za poravnavanje obveznosti med partnerji.

Tako izdelani zapisi se s pomočjo TK prenesejo v SDK in seveda tudi takoj obdelajo. Izveden je bil prenos informacij od uporabnika do SDK (ne fizičnih nosilcev - papirja!), izvršena obdelava v SDK (kontrola, likvidnost) in tudi usmerjanje sredstev končnemu uporabniku. Če je ta v isti organizacijski enoti SDK, potem je tudi knjiženje v dobro njegovega računa, če pa je to v drugi organizacijski enoti SDK, potem se ta nakazila zbirajo in nekajkrat dnevno usmerjajo do ciljnega SDK. To seveda velja le za tiste organizacijske enote SDK, ki so vključene v računalniško izmenjevanje podatkov.

Vpogled v morebitni priliv sredstev je možen takoj in brez posredovanja delavcev SDK. Ta priliv pa ne pomeni le spremembo stanja na računu ampak tudi prikaz podatkov, ki so bili vzrok za spremembo stanja računa. Uporabnik je lahko takoj seznanjen, kdo in koliko mu plačuje. Vsekakor še manjka podatek zakaj mu plačuje.

Opisane postopke lahko uporabnik izvaja večkrat dnevno, vsekakor pa je možno po dogovoru tudi po tisti uri, ko sedaj SDK neha poslovati in do takrat, ko se prične računalniška obdelava dokumentov plačilnega prometa. Tako opisana prototipna rešitev ne menja nobenega sedanjega opravila ali postopka, ga le dopolnjuje in nudi večje možnosti uporabnikom. Nekaj podobnega bi lahko uredili tudi za ostale podatke, ki jih uporabniki izdelujejo in dostavljajo SDK (ZR,POR) itd. Te obdelave niso dnevno ažurne, so pa po obsegu kar zajetne in bi vsako zmanjševanje obsega vnosa pomembno prispevalo h kvaliteti na drugih področjih.

Oprema v SDK

Celotna prototipna rešitev je izdelana in prilagojena strojni in programski opremi, ki jo ima SDK v Ljubljani.

Strojna oprema obsega:

• centralno procesno enoto IBM 4341-M02 z 8MB glavnega spomina
• zunanji spomin na diskih IBM 3380 in 3375 - skupaj 11,4 GB
• tiskalnik IBM 4245-2000 lpm
• komunikacijski procesor IBM 3705-M82
• terminalska oprema
• osebni računalniki (PC kompatibilni)

Programska oprema pa obsega:

• VM/SP za kontrolo, uporabo in dodelitev celotne strojne opreme
• VSE/SP kot osnovno izvajalno sistemsko programje
• ACF/VTAM za TK podporo in kontrolo
• ACF/NCP za NPSI kot mrežno programje
• CICS za odvijanje on-line transakcij
• SQL/DS kot orodje za uporabo relacijske banke podatkov
• CSP kot orodje jezikov 4 generacije

Kaj potrebuje uporabnik

Osebni računalnik IBM PC (ali kompatibilna oprema) je danes že tako razširjen, da smo vse naše rešitve gradili na naslednji opremi:

• osebni računalnik
• PC-DOS 3.30
• trdi disk
• disketna enota
• SDLC kartica za povezavo z SDK računalnikom
• modem

Ustrezno programsko opremo za vnos in kontrolo podatkov plačilnega prometa izdela SDK. To je APS, ki omogoča vnos podatkov z vseh vrst dokumentov plačilnega prometa. Vsebuje vse kontrole, ki so zakonsko predpisane. Rezultat so zapisi, ki so formalno pravilni in kot taki takoj vključljivi v plačilni promet. Edino odprto vprašanje je kontrola likvidnosti, ki pa se lahko opravi le na računalniškem sistemu v SDK. Ali drugače povedano: če ima uporabnik dovolj sredstev na svojem žiro računu, potem SDK dokumente lahko takoj obdela. Ponovno je treba opozoriti na trenutno veljavne predpise, ki zahtevajo "žig in podpis", to pa pomeni fizično prenašanje dokumentacije - papirja. Navedena aplikativna programska oprema je verificirana v SDK in jo bo uporabnik dobil v izvedljivi obliki.

Prikaz prototipne rešitve

Z navedeno strojno, programsko in aplikacijsko opremo lahko pogledamo naslednje:

• pregled stanja na žiro računu,
• dnevni promet uporabnika družbenih sredstev,
• podatki o uporabniku oziroma njegova identifikacija po žiro računu,
• podatki o vseh uporabnikih v Sloveniji,
• pregled tistih podatkov dnevnega prometa uporabnika, ki so vključeni v TK mrežo.

Pregled stanja po žiro računu uporabnika

Ta aplikacija nam prikaže dejanski saldo na žiro računu, celotni dnevni promet v breme in dobro in na podlagi teh podatkov izračuna novi trenutni saldo uporabnika. Uporabnik lahko vsak trenutek pogleda, kakšno je njegovo trenutno finančno stanje, ki pa se spreminja glede na vnos novih podatkov.

Dnevni promet uporabnika družbenih sredstev

Uporabnik ima možnost pregleda nad posamičnimi vplačili in izplačili na svojem žiro računu. Dobi tudi informacijo o načinu vplačila oziroma izplačila, obračunskem sedežu, uporabniku, ki mu je nakazal denar in znesku ter datum specifikacije iz zbirnih aviz. Informacije o načinu vplačila oziroma izplačila se nahajajo v skrajnem levem delu ekrana. Pri dokumentih plačilnega prometa so možni naslednji viri informacij:

Oznaka naziv izvora informacije

• 10/20 Zbirni avizo zadolžitve/odobritve
• 11/21 Izplačilni/vplačilni nalogi s področnih pošt
• 12/12 Izplačilni/vplačilni nalogi blagajn SDK
• 13 Virmanski nalogi, ki bremenijo domačega uporabnika
• 14 Prenosna vplačila z zbirnim nalogom zadolžitve
• 16/26 Odposlani teleks nalogi zadolžitve/obremenitve
• 17/27 Prejeti teleks nalogi zadolžitve/obremenitve
• 18 Tranzitni nalogi in nalogi zadolžitve na tujem sedežu
• 25 Barirane položnice in barirani čeki.

Kadar je oznaka vira na primer 10 oziroma 20 pomeni, da imamo naloge zbirnih aviz. Zbirni avizo sestavljajo dokumenti, ki smo jih dobili v izvršitev od drugih organizacijskih enot SDK. Vsak avizo ima podatke o oznaki sedeža iniciative, specifikacijo (tekoči dan v letu), skupno število nalogov, skupen znesek zbirnega aviza in oznako zadolžitve oziroma odobritve.

Podatki o uporabnikih oziroma njegova identifikacija po žiro računu

Ta transakcija nam prikaže naziv, naslov in kraj uporabnika, potem ko vpišemo pravilni žiro račun. Obstoja možnosti direktnega popravljanja omenjenih podatkov na centralnem računalniku. Ti podatki se nanašajo na uporabnike v okviru ene organizacijske enote SDK.

Podatki o vseh uporabnikih SDK v SR Sloveniji

Uporabnik lahko pregleda podatke vseh uporabnikov na območju SR Slovenije. Informacije, ki jih dobimo o uporabniku so:

• naziv
• naslov,
• kraj,
• dejavnost,
• republika in občina,
• poslovna banka,
• organizacijska struktura,
• značaj,
• pomen,
• sporazum,
• številka registra,
• žiro račun,
• matična (statistična) številka delovne organizacije.

Dobimo torej vse pomembnejše podatke za identifikacijo na podlagi žiro računa uporabnika.

Pregled podatkov dnevnega prometa uporabnika, ki so vključeni v TK mrežo

Odvisno od načina izvršitve določenega dokumenta plačilnega prometa lahko takšen nalog SDK obdela na ti. TK način. To pomeni, da se izvrši računalniška izmenjava (batch) podatkov med tistimi organizacijskimi enotami SDK, ki so vključene v TK. Na takšen način obdelani dokumenti se večkrat dnevno vključujejo kot priliv končnemu uporabniku z možnostjo takojšnje uporabe.

Današnja računalniška mreže SDK na območju cele države povezuje med seboj vse republiške in pokrajinske centre (priloga 1 in 2). Na posamezno vozlišče v glavnem mestu posamezne republike ali pokrajine se naprej povezujejo vse organizacijske enote te republike ali pokrajine. Ko bo celotno povezovanje vseh SDK aktivno, bo to računalniška mreža s preko 100 računalniškimi sistemi.

junij 1989