V aprilu 1994 je bil v podružnici Celje in v vseh petih ekspoziturah vpeljan popolni telekomunikacijski prenos podatkov.
Za pravno osebo je pomenil telekomunikacijski prenos podatkov spremembo, saj pri izpisku ni dobila več originalnih plačilnih nalogov, ampak računalniško izpisano zbirno sporočilo o obremenitvi in zbirno sporočilo o odobritvi z vsemi elementi iz originalnega plačilnega naloga. Iz teh podatkov je pravna oseba imela dovolj informacij za knjiženje.
Ob prehodu je bilo veliko težav, ker se nekateri udeleženci v plačilnem prometu niso pravočasno pripravili na spremembe. To se je odražalo v povečanem številu reklamacij. Zato smo skupno z oddelkoma interne kontrole in družbenega računovodstva na številnih sestankih opozarjali pravne osebe in banke na pravilno izpolnjevanje plačilnih nalogov, saj je to temeljni pogoj za pridobitev točne informacije o opravljenih plačilih.
Za uresničitev tega projekta je bilo v podružnici vloženih veliko naporov v usposabljanje delavcev, predvsem tistih iz odseka razvrščanja, razporejenih na delo pri vnosu podatkov.
Dvakrat večji zajem podatkov iz nalogov plačilnega prometa na osebnih računalnikih je zahteval večje posege v organizacijo dela v plačilnem prometu, kar je bilo možno operativno izvesti le z dobrim sodelovanjem vseh delavcev podružnice. Ob tej priliki bi se želela zahvaliti sodelavcem oddelka obdelave nalogov plačilnega prometa za njihovo sodelovanje in pripravljenost za delo v spremenjenih pogojih. Vsak delavec je s svojim delom prispeval k temu, da smo pri vnosu dodatno zaposlili samo tri delavce. Pri realizaciji končnega cilja pa smo imeli veliko podporo iz vodstva podružnice in strokovno pomoč delavcev SROP-a in Sektorja za plačilni promet Centrale.
Danes, po več kot letu dni, ugotavljamo, da vseh težav še nismo odpravili. Težave pri vnosu nam še vedno povzročajo položnice pošt in bank, ki so večkrat nečitljivo izpisano ali pa niso izpolnjene v predpisani standardizirani obliki. Tovrstno dokumentacijo bi od bank in pošt želeli prejemati na magnetnem mediju, to pa ni mogoče, ker večje banke in pošte pri pripravi programov niso samostojne. Rešitev vidimo v sodelovanju s Sektorjem za plačilni promet Centrale.
Druga težava je v tem, da delavci plačilnega prometa veliko časa porabimo za naknadno vizualno kontrolo sedežev in partij računov in podatkov pri dovoljenih modelih, ki niso pod kontrolo. Prav tako vidimo težavo pri prepletanj u enakih partij v okviru istega računa v različnih podružnicah, saj ima to za posledico slabo kvaliteto storitev komitentom. Nujno je izboljšati vnosne programe z večjo zaščito - kontrolo pravilnosti vnesenih podatkov in v to kontrolo manj vključevati človeški faktor.
Kako naprej
Po enoletni izkušnji ugotavljamo, da je sedanji način dela v pogojih popolnega telekomunikacijskega prenosa dobra osnova za realizacijo projekta modernizacije plačilnega prometa.
Vpeljava tega projekta je načrtovana v več fazah - programskih podsistemih. V naši podružnici in ekspoziturah se sedaj pripravljamo na uvedbo aplikacije programskega podsistema za vnos in zajem podatkov z nalogov plačilnega prometa. Osnova novemu programskemu podsistemu je uvedba tehnologije enotnega republiškega registra imetnikov računov v plačilni promet.
Aplikacijski programski podsistem za vnos in zajem podatkov bomo vpeljali postopno, saj moramo še pred tem počasnejšo računalniško opremo nadomestiti z zmogljivejšo, kar bo zagotovilo, da pravne osebe prehoda in s tem povezanih problemov ne bodo čutile, bo pa gotovo velik napor za vse delavce, ki delajo v plačilnem prometu.
Julij 1995
Ni komentarjev:
Objavite komentar