Nujno enotno omrežje

Javno omrežje za prenos podatkov v Sloveniji

Javno omrežje za prenos podatkov mora po zakonu zagotoviti hiter, varen, zanesljiv in racionalen prenos podatkov in sporočil za vse subjekte družbenega sistema informiranja - V Jugoslaviji potrebujemo enotno omrežje.

V naši republiki že dlje časa tečejo priprave za oblikovanje družbenega sistema informiranja, katerega sestavni del je javno omrežje za prenos podatkov. Javno omrežje za prenos podatkov mora po 21. členu zakona o družbenem sistemu informiranja (Ur. l. SRS, št. 10/83) zagotoviti hiter, varen, zanesljiv in racionalen prenos podatkov in sporoči za vse subjekte družbenega sistema in formiranja ter medsebojno povezavo računalniške in druge informacijske opreme pod enakimi pogoji in z enakimi stroški uporabe na celotnem območju naše republike. Hkrati pa mora zagotoviti zveze za prenos podatkov na ozemlju Jugoslavije ter z omrežji drugih držav in mednarodnih skupnosti. Sestavljajo ga posredovalne in prenosne naprave in omrežni krmilni center.

Gradnja javnega omrežja za prenos podatkov je predvidena tudi v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, v samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja ZO PTT Slovenije, v družbenem planu SR Slovenije in v planu razvoja ZO PTT Slovenije za obdobje 1981 - 1985.

Značilnosti javnega omrežja za prenos podatkov so:

• je mednarodno standardizirano, kar pogojuje tudi standardizacijo računalniške opreme,
• s konverzijo hitrosti, kod in prenosnih postopkov omogoča povezavo računalniške opreme različnih vrst in proizvajalcev,
• je osnovni infrastrukturni objekt družbenega sistema informiranja,
• omogoča dostop do domačih in tujih bank podatkov,
• omogoča uvajanje novih storitev (teletekst, videotekst itd.),
• zagotavlja zelo kakovosten prenos informacij,
• posebni prenosni postopki in možnost oblikovanja zaprtih uporabniških skupin zagotavlja varen prenos informacij,
• izvedba omrežja in organizacija njegovega vzdrževanja oziroma upravljanja zagotavljata veliko zanesljivost delovanja,
• vsem uporabnikom zagotavlja enakopraven položaj,
• prispeva k enotnosti informacijskega prostora v SR Sloveniji in SFR Jugoslavije ter skladnejšemu razvoju Slovenije in Jugoslavije

Dosedanje razprave na republiškem komiteju za promet in veze, republiškem komiteju za informiranje, v gospodarski zbornici in v drugih organih in organizacijah v republiki so potrdile, da ne smemo dopustiti velikega zaostajanja informatike, kajti posledice bi lahko bile usodna. Zato je zelo pomembno, da s skupnimi napori zgradimo javno omrežje za prenos podatkov v SR Sloveniji.

Predračunska vrednost gradnje javnega omrežja za prenos podatkov znaša 290.400.000 dinarjev, v letu 1984 pa naj bi uporabniki združili 128 milijonov dinarjev. Ker gre za gradnjo osnovnega infrastrukturnega objekta družbenega sistem informiranja je predvidena tudi odpoved pravici do povrnitve nadomestila za gospodarjenje, med tem ko se bodo združena sredstva vračala tako, d bo uporabnikom, ki bodo združili delo in sredstva, z dogovorom določena nižja cena, ki jo bodo plačevali toliko časa, da jim bo vrnjen znesek združenih sredstev. Investitor bo vračal združena sredstva uporabnikov v revalorizirani vrednosti. Letna stopnja revalorizacije bo enaka odstotku povečanja cen storitev za prenos podatkov v javnem omrežju v preteklem letu (Obrazložitev Podjetja za PTT promet Ljubljana v GV, št. 27, letnik 84).

Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se je aktivno vključila v priprave za izgradnjo javnega omrežja, saj predstavlja to delo pravzaprav nadaljevanje začetih poskusov službe, da zgradi lastno mrežo za prenos podatkov. Pri začetem delu je namreč služba naletela na skoraj nepremagljive težave. Gre za povezavo računalniških sistemov treh različnih proizvajalcev, ki so trenutno instalirani v podružnicah SDK v Jugoslaviji, med katerimi je težko ali skoraj nemogoče vzpostaviti dialog v smislu skupnega reševanja problema povezovanja in prenosa podatkov. Gre za objektivne tehnične ovire in interne standarde različnih proizvajalcev, ki onemogočajo neposredno povezavo sistema s sistemom.

Ponudba pošte, da reši transportne probleme pri telekomunikacijskih povezavah z javnim omrežjem za prenos podatkov, je prišla kot naročena. Z javnim omrežjem bi lahko povezali različne računalniške sisteme SDK v SR Sloveniji (IBM in Burroughs) in tako modernizirati večino plačilnega prometa v republiki, katerega le manjši del je usmerjen v druge republike in pokrajini.

Povedati je treba, da se je PTT v Sloveniji in na Hrvaški odločila za švedskega proizvajalca opreme Ericsson in njegov sistem prenosa podatkov Eripax.

Prestop na javno omrežje za prenos podatkov pa kljub temu ni tako enostaven, ker je šlo za dve različni ideji. SDK načrtuje lastno (privatno) mrežo za prenos podatkov na območju cele države, PTT v Sloveniji pa javno omrežje za prenos podatkov v republiki. Že omenjene tehnične probleme prenosa v privatni mreži SDK, hočejo rešiti domači proizvajalci računalniške opreme, ki pa se žal ne morejo sporazumeti, saj ponuja vsak svojo rešitev, ki je vezana na njihovo strojno opremo in njihovo programsko opremo. Koliko so te različne rešitve res plod lastnega razvoja in dela je seveda drugo vprašanje, na prvi pogled zanemarljivo, v bistvu pa odločujoče, saj gre v večini primerov za kupovanje znanja in sredstev v tujini. Le Energoinvest iz Sarajeva je, po njegovih navedbah, uspel izdelati programe za kontrolo in prenos podatkov javnem omrežju.

SDK je zahtevala od Skupnosti PTT Jugoslavije in domačih proizvajalcev, ki naj bi gradili javno omrežje v drugih republikah, da se sporazumejo za enotno jugoslovansko omrežje za prenos podatkov. O nastalem problemu postopnega širjenja javnega omrežja in različnih tehničnih rešitev je razpravljal tudi Odbor za družbeni plan in razvojno politiko Skupščine SFRJ dne 12. 9. 84. Odbor se zavzema za to, da bi bila izgradnja javnega omrežja skupna prioritetna naloga. Nosilci gradnje bi morale biti organizacije PTT prometa, sodelovati pa bi morali ustrezni družbeni subjekti in neposredni uporabniki. Projektu bi bilo treba zagotoviti širšo družbeno podporo in verifikacijo. Tehnično in tehnološko enotnost bi bilo treba, po mnenju Odbora, zagotoviti s predpisovanjem tehničnih pogojev za vso opremo in z izdelavo generalnega plana razvoja. Odbor je mnenja, da se ne sme dovoliti izgradnja več lastnih sistemov za prenos podatkov (kot je to bil primer z zahtevo SDK), ker bi bila taka rešitev ekonomsko neupravičena.

Odbor je bil seznanjen, da je realizacija zamisli o enotni jugoslovanski mreži, ki so jo sprejeli samoupravni organi Skupnosti JPTT, že v teku. Kljub temu je odbor naslovil na predstavnike pošte nekaj vprašanj in to:

• ali je že prišlo do sestanka zveznega komiteja za promet in zveze, zveznega komiteja za energetiko in industrijo, zainteresiranih proizvajalcev ter PTT, na katerem bi izbrali sistem za prenos podatkov,
• ali SDK še vedno vztraja pri lastni mreži,
• kolikšen bo delež domače industrije,
• ali je izvršena ocena s stališča varnosti in splošne ljudske zaščite,
• s predpostavko, da je sistem v Sloveniji in Hrvaški že izbran, kaj bo z mrežo v Jugoslaviji, če ne bo prevzeta ista tehnologija,
• ali domači proizvajalci zadovoljujejo zahtevam in standardom internacionalne organizacije PTT podjetij,
• ali je predvidena tehnološka rešitev res najbolj ekonomična in tehnično najboljša

Odbor je sklenil, da bo po ustrezni obdelavi te problematike v Zveznem izvršnem svetu (ZIS) ocenil, na kakšen način se bo projektu zagotovila nadaljnja družbena verifikacija.

Skoraj enak pristop do te problematike je imel tudi Svet SDK v SR Sloveniji, ki je postavil dva pogoja pred sprejemom Samoupravnega sporazuma o združevanja dela in sredstev za izgradnjo javnega omrežja za prenos podatkov v SR Sloveniji:

1. Združene PTT organizacije Slovenije morajo pridobiti od Skupnosti JPTT potrdilo, ki bo jamčilo za nemoten prenos podatkov, ne glede na razlike v tehničnih rešitvah omrežja v državi ter podatek o ceni takega prenosa,
2. SDKJ mora jamčiti za nemoten telekomunikacijski prenos podatkov plačilnega prometa v primeru spajanja privatne TK mreže SDK v drugih republikah in javnega omrežja v Sloveniji.

SDK v tem času nadaljuje z intenzivnimi razgovori z domačimi proizvajalci in PTT. Za sedaj še ni sporazuma o enotni tehnični rešitvi, kar pa bo neposredno vplivalo na delo SDK. Neizvršena bo ostala naloga službe, da izpelje telekomunikacijski prenos podatkov plačilnega prometa in zaustavi originalne dokumente na sedežih iniciative.

November 1984