torek, 6. november 2001

Prevzem podatkov na trakovih v SDK Celje



Februar 1984

Z instalacijo računalniških sistemov v organizacijskih enotah službe so bila sicer avtomatizirana nekatera najpomembnejša opravila, ki so se doslej opravljala ročno ali s pomočjo nižje in srednje mehanizacije, vendar pa s tem še niso bila izpolnjena vsa pričakovanja v zvezi z avtomatizacijo opravil službe. Tehnologija dela se ob prehodu namreč ni bistveno spremenila, še vedno je za posamezne vrste obdelav, predvsem v obdelavi nalogov plačilnega prometa, potrebno veliko ročnega dela. Službi tudi doslej ni uspelo zmanjšati števila raznovrstnih obrazcev, ki se uporabljajo kljub sodobni obdelavi podatkov.

Pobude za modernizacijo tehnologije dela v službi so bile dane že v letih 1980 in 1981. Izdelani so bili tudi že nekateri predlogi, vendar do bistvenih sprememb ni prišlo. Pomembnejši je le prehod na telekomunikacijski prenos podatkov med organizacijskimi enotami službe, v katerega sta vključeni tudi podružnici Ljubljana in Maribor in predlaganje statističnih poročil centrali na magnetnih trakovih.

Za čim hitrejšo izpolnitev smernic programa modernizacije opravil si mora služba prizadevati, da bi čim prej zaživela izmenjava podatkov med uporabniki družbenih sredstev in organizacijskimi enotami službe na magnetnih nosilcih podatkov. S tem bi služba na marsikaterem področju racionalizirala delo. Zmanjšalo bi se število dokumentov, ki sedaj krožijo med uporabniki družbenih sredstev in organizacijskimi enotami službe, zmanjšal bi se obseg vnosa podatkov in sortiranja dokumentov, razen tega pa bi služba s tem zagotovila še hitrejšo in kvalitetnejšo obdelavo nalogov plačilnega prometa. Telekomunikacijski prenos sredstev med vsemi organizacijskimi enotami službe pa bi še zmanjšal zadrževanje sredstev v kanalih plačilnega prometa in pospešil obračanje sredstev.

Za realizacijo naštetih ciljev pa mora služba izdelati novo konstrukcijo žiro in drugih računov uporabnikov družbenih sredstev, nov register uporabnikov, plan računov službe, numerično označevanje namena nakazila in sklicevanja na številko.

Ker se izvedba nove tehnologije iz leta v leto odmika, smo v podružnici Celje sami pričeli poskusno prevzemati določene podatke na magnetnih trakovih od nekaterih organizacij združenega dela, to so podatki iz zaključnih računov in periodičnih obračunov ter za izplačilo osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.

Prevzem podatkov iz zaključnih računov in periodičnih obračunov na magnetnih trakovih


Podružnica je prvič prevzela podatke iz periodičnih obračunov za obdobje januar - junij 1982 na magnetnem traku od delovne organizacije Kovinotehna Celje. Podatki so se nanašali na sedem temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb. Program za zapis podatkov na magnetni trak so izdelali delavci Kovinotehne v sodelovanju s predstavniki SERC v Ljubljani. Zapis vsebuje vse ustrezne podatke, ki so predpisani z obrazci ZR in POR. Poleg magnetnega traku pa predlaga Kovinotehna tudi računalniško izpisane obrazce ZR oz. POR za vse temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb.

Glede na doseženo uspešnost poskusa in racionalizacijo dela predvidevamo, da se bo ta način prevzemanja podatkov v letu 1984, še razširil, posebej še, ker je Kovinotehna Celje v lanskem letu prevzela računalniško obdelavo podatkov za SOZD Merx Celje in bo lahko koristila vse svoje projekte tudi za to organizacijo združenega dela.

S predlaganjem podatkov na magnetnih medijih se je precej olajšalo delo pri vnosu podatkov v službi, pri organizacijah združenega dela pa odpadlo prepisovanje podatkov v predpisane obrazce ZR in POR, zato podružnica teži za tem, da bi v to vključila še druge organizacije združenega dela, ki imajo računalniško obdelavo podatkov.

Prevzem podatkov za izplačilo osebnih dohodkov na magnetnem traku


Obračun osebnih dohodkov za delovno skupnost podružnice smo prenesli na računalniški sistem v začetku leta 1982. Sprva smo vnašali podatke za izplačilo OD na IBM S-l, opravili obračun z vsemi izpisi, nato pa ponovno vnašali podatke z nalogov preko S-l, za nadaljnjo obdelavo v plačilnem prometu. Da bi racionalizirali delovne postopke, smo po opravljenem obračunu osebnih dohodkov prepisali podatke na magnetni trak in jih neposredno vključili v dnevno obdelavo.

Ustrezne programe so izdelali delavci SERC in podružnice v Ljubljani. Po izpopolnitvi projekta poteka obdelava osebnih dohodkov po tem načinu nemoteno.

V letu 1982 smo se pričeli dogovarjati tudi z nekaterimi organizacijami združenega dela, da bi nam ob izplačilu osebnih dohodkov poleg predpisane dokumentacije predložile še magnetni trak z ustreznimi podatki. Doslej poteka tak način dela pri treh organizacijah združenega dela na območju podružnice Celje. Kljub nekaterim težavam ugotavljamo, da delo uspešno poteka, čeprav v sedanji fazi zahteva veliko sodelovanja med uporabnikom in podružnico. Uporabnik mora namreč na naloge za izplačilo vnašati tudi šifre razčlenjenega prometa in oštevilčiti naloge po vrstnem redu. Magnetni trak pa mora vsebovati vse podatke z nalogov, oblika zapisa pa je prilagojena navodilom za obdelavo nalogov plačilnega prometa v organizacijskih enotah. Vsak trak je zajet v obdelavo kot samostojni paket s konstantno številko, ki jo uporabniku določi podružnica. Poleg magnetnega traku in nalogov predloži uporabnik še računalniški izpis podatkov z rekapitulacijo, ki služi za kontrolo opravljenega obračuna osebnih dohodkov.

Predhodna kontrola v podružnici prevzame od uporabnika magnetni trak in drugo dokumentacijo za izplačilo osebnih dohodkov. Po opravljeni predpisani kontroli sestavi delavec še posebno listo popravkov za morebitne napake, ki jih je ugotovil pri pregledu predložene dokumentacije ter izloči naloge za telefonska in teleprinterska nakazila, ki se obdelajo posebej in vnesejo preko IBM S-l.

Po opravljeni kontroli preda delavec predhodne kontrole naloge za izplačilo osebnih dohodkov skupaj z magnetnim trakom, rekapitulacijo in listo popravkov v oddelek AOP, kjer magnetni trak vključijo v redno dnevno obdelavo plačilnega prometa, tiskajo kontrolno listo in opravijo ustrezne popravke, naloge pa normalno vključijo v sortiranje. S tem je krogotok obdelave osebnih dohodkov zaključen.

Naša prizadevanja v letu 1984 bodo tekla še intenzivneje v tej smeri, da bi čim več uporabnikov vključili v tak način obdelave osebnih dohodkov. Sami uporabniki pa bodo verjetno še bolj zainteresirani za izmenjavo podatkov na magnetnih medijih v pogojih nove tehnologije, ki bo omogočila zmanjšanje števila nalogov, zmanjšanje stroškov in recipročnost pri izmenjavi podatkov na magnetnih medijih.



Februar 1984

nedelja, 4. november 2001

Nujno enotno omrežje



Javno omrežje za prenos podatkov v Sloveniji


Javno omrežje za prenos podatkov mora po zakonu zagotoviti hiter, varen, zanesljiv in racionalen prenos podatkov in sporočil za vse subjekte družbenega sistema informiranja - V Jugoslaviji potrebujemo enotno omrežje.

V naši republiki že dlje časa tečejo priprave za oblikovanje družbenega sistema informiranja, katerega sestavni del je javno omrežje za prenos podatkov. Javno omrežje za prenos podatkov mora po 21. členu zakona o družbenem sistemu informiranja (Ur. l. SRS, št. 10/83) zagotoviti hiter, varen, zanesljiv in racionalen prenos podatkov in sporoči za vse subjekte družbenega sistema in formiranja ter medsebojno povezavo računalniške in druge informacijske opreme pod enakimi pogoji in z enakimi stroški uporabe na celotnem območju naše republike. Hkrati pa mora zagotoviti zveze za prenos podatkov na ozemlju Jugoslavije ter z omrežji drugih držav in mednarodnih skupnosti. Sestavljajo ga posredovalne in prenosne naprave in omrežni krmilni center.

Gradnja javnega omrežja za prenos podatkov je predvidena tudi v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, v samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja ZO PTT Slovenije, v družbenem planu SR Slovenije in v planu razvoja ZO PTT Slovenije za obdobje 1981 - 1985.

Značilnosti javnega omrežja za prenos podatkov so:


  • je mednarodno standardizirano, kar pogojuje tudi standardizacijo računalniške opreme,
  • s konverzijo hitrosti, kod in prenosnih postopkov omogoča povezavo računalniške opreme različnih vrst in proizvajalcev,
  • je osnovni infrastrukturni objekt družbenega sistema informiranja,
  • omogoča dostop do domačih in tujih bank podatkov,
  • omogoča uvajanje novih storitev (teletekst, videotekst itd.),
  • zagotavlja zelo kakovosten prenos informacij,
  • posebni prenosni postopki in možnost oblikovanja zaprtih uporabniških skupin zagotavlja varen prenos informacij,
  • izvedba omrežja in organizacija njegovega vzdrževanja oziroma upravljanja zagotavljata veliko zanesljivost delovanja,
  • vsem uporabnikom zagotavlja enakopraven položaj,
  • prispeva k enotnosti informacijskega prostora v SR Sloveniji in SFR Jugoslavije ter skladnejšemu razvoju Slovenije in Jugoslavije



Dosedanje razprave na republiškem komiteju za promet in veze, republiškem komiteju za informiranje, v gospodarski zbornici in v drugih organih in organizacijah v republiki so potrdile, da ne smemo dopustiti velikega zaostajanja informatike, kajti posledice bi lahko bile usodna. Zato je zelo pomembno, da s skupnimi napori zgradimo javno omrežje za prenos podatkov v SR Sloveniji.

Predračunska vrednost gradnje javnega omrežja za prenos podatkov znaša 290.400.000 dinarjev, v letu 1984 pa naj bi uporabniki združili 128 milijonov dinarjev. Ker gre za gradnjo osnovnega infrastrukturnega objekta družbenega sistem informiranja je predvidena tudi odpoved pravici do povrnitve nadomestila za gospodarjenje, med tem ko se bodo združena sredstva vračala tako, d bo uporabnikom, ki bodo združili delo in sredstva, z dogovorom določena nižja cena, ki jo bodo plačevali toliko časa, da jim bo vrnjen znesek združenih sredstev. Investitor bo vračal združena sredstva uporabnikov v revalorizirani vrednosti. Letna stopnja revalorizacije bo enaka odstotku povečanja cen storitev za prenos podatkov v javnem omrežju v preteklem letu (Obrazložitev Podjetja za PTT promet Ljubljana v GV, št. 27, letnik 84).

Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji se je aktivno vključila v priprave za izgradnjo javnega omrežja, saj predstavlja to delo pravzaprav nadaljevanje začetih poskusov službe, da zgradi lastno mrežo za prenos podatkov. Pri začetem delu je namreč služba naletela na skoraj nepremagljive težave. Gre za povezavo računalniških sistemov treh različnih proizvajalcev, ki so trenutno instalirani v podružnicah SDK v Jugoslaviji, med katerimi je težko ali skoraj nemogoče vzpostaviti dialog v smislu skupnega reševanja problema povezovanja in prenosa podatkov. Gre za objektivne tehnične ovire in interne standarde različnih proizvajalcev, ki onemogočajo neposredno povezavo sistema s sistemom.

Ponudba pošte, da reši transportne probleme pri telekomunikacijskih povezavah z javnim omrežjem za prenos podatkov, je prišla kot naročena. Z javnim omrežjem bi lahko povezali različne računalniške sisteme SDK v SR Sloveniji (IBM in Burroughs) in tako modernizirati večino plačilnega prometa v republiki, katerega le manjši del je usmerjen v druge republike in pokrajini.

Povedati je treba, da se je PTT v Sloveniji in na Hrvaški odločila za švedskega proizvajalca opreme Ericsson in njegov sistem prenosa podatkov Eripax.

Prestop na javno omrežje za prenos podatkov pa kljub temu ni tako enostaven, ker je šlo za dve različni ideji. SDK načrtuje lastno (privatno) mrežo za prenos podatkov na območju cele države, PTT v Sloveniji pa javno omrežje za prenos podatkov v republiki. Že omenjene tehnične probleme prenosa v privatni mreži SDK, hočejo rešiti domači proizvajalci računalniške opreme, ki pa se žal ne morejo sporazumeti, saj ponuja vsak svojo rešitev, ki je vezana na njihovo strojno opremo in njihovo programsko opremo. Koliko so te različne rešitve res plod lastnega razvoja in dela je seveda drugo vprašanje, na prvi pogled zanemarljivo, v bistvu pa odločujoče, saj gre v večini primerov za kupovanje znanja in sredstev v tujini. Le Energoinvest iz Sarajeva je, po njegovih navedbah, uspel izdelati programe za kontrolo in prenos podatkov javnem omrežju.

SDK je zahtevala od Skupnosti PTT Jugoslavije in domačih proizvajalcev, ki naj bi gradili javno omrežje v drugih republikah, da se sporazumejo za enotno jugoslovansko omrežje za prenos podatkov. O nastalem problemu postopnega širjenja javnega omrežja in različnih tehničnih rešitev je razpravljal tudi Odbor za družbeni plan in razvojno politiko Skupščine SFRJ dne 12. 9. 84. Odbor se zavzema za to, da bi bila izgradnja javnega omrežja skupna prioritetna naloga. Nosilci gradnje bi morale biti organizacije PTT prometa, sodelovati pa bi morali ustrezni družbeni subjekti in neposredni uporabniki. Projektu bi bilo treba zagotoviti širšo družbeno podporo in verifikacijo. Tehnično in tehnološko enotnost bi bilo treba, po mnenju Odbora, zagotoviti s predpisovanjem tehničnih pogojev za vso opremo in z izdelavo generalnega plana razvoja. Odbor je mnenja, da se ne sme dovoliti izgradnja več lastnih sistemov za prenos podatkov (kot je to bil primer z zahtevo SDK), ker bi bila taka rešitev ekonomsko neupravičena.

Odbor je bil seznanjen, da je realizacija zamisli o enotni jugoslovanski mreži, ki so jo sprejeli samoupravni organi Skupnosti JPTT, že v teku. Kljub temu je odbor naslovil na predstavnike pošte nekaj vprašanj in to:


  • ali je že prišlo do sestanka zveznega komiteja za promet in zveze, zveznega komiteja za energetiko in industrijo, zainteresiranih proizvajalcev ter PTT, na katerem bi izbrali sistem za prenos podatkov,
  • ali SDK še vedno vztraja pri lastni mreži,
  • kolikšen bo delež domače industrije,
  • ali je izvršena ocena s stališča varnosti in splošne ljudske zaščite,
  • s predpostavko, da je sistem v Sloveniji in Hrvaški že izbran, kaj bo z mrežo v Jugoslaviji, če ne bo prevzeta ista tehnologija,
  • ali domači proizvajalci zadovoljujejo zahtevam in standardom internacionalne organizacije PTT podjetij,
  • ali je predvidena tehnološka rešitev res najbolj ekonomična in tehnično najboljša


Odbor je sklenil, da bo po ustrezni obdelavi te problematike v Zveznem izvršnem svetu (ZIS) ocenil, na kakšen način se bo projektu zagotovila nadaljnja družbena verifikacija.

Skoraj enak pristop do te problematike je imel tudi Svet SDK v SR Sloveniji, ki je postavil dva pogoja pred sprejemom Samoupravnega sporazuma o združevanja dela in sredstev za izgradnjo javnega omrežja za prenos podatkov v SR Sloveniji:


  1. Združene PTT organizacije Slovenije morajo pridobiti od Skupnosti JPTT potrdilo, ki bo jamčilo za nemoten prenos podatkov, ne glede na razlike v tehničnih rešitvah omrežja v državi ter podatek o ceni takega prenosa,
  2. SDKJ mora jamčiti za nemoten telekomunikacijski prenos podatkov plačilnega prometa v primeru spajanja privatne TK mreže SDK v drugih republikah in javnega omrežja v Sloveniji.


SDK v tem času nadaljuje z intenzivnimi razgovori z domačimi proizvajalci in PTT. Za sedaj še ni sporazuma o enotni tehnični rešitvi, kar pa bo neposredno vplivalo na delo SDK. Neizvršena bo ostala naloga službe, da izpelje telekomunikacijski prenos podatkov plačilnega prometa in zaustavi originalne dokumente na sedežih iniciative.

November 1984

sobota, 3. november 2001

Športne igre 1985



Organizatorji športne rekreacije - izkažite se !


November 1985


Rekreacij je za delavce SDK še kako pomembna, saj sede preživimo ves svoj delovni čas.  Predlagamo, da letne igre potekajo v maju, zimske pa v februarju ali marcu.


Ukinitev športnih iger delavcev SDK v SR Sloveniji je pred leti povzročila pri delavcih večine podružnic popolno neaktivnost na področju športa in rekreacije. Rekreativne vadbe v najetih objektih se je udeleževalo le majhno število delavcev. Vztrajala je le majhna peščica športnih navdušencev, ki so se redno rekreirali. Zavedati se moramo, da je rekreacija svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično in psihično bogati, sprošča in obnavlja človeka. Da je rekreacija še kako pomembna prav za delavce SDK, ki ves svoj delovni čas preživimo sede, je seveda nepotrebno posebej poudarjati. Z obuditvijo športnih iger je zapihal na področju športa_in rekreacije v naših delovnih skupnostih nek svež veter. Upamo le lahko, da to ni bil le kratkotrajen preblisk, ki se bo ponovno izgubil v vsakdanji sivini. Po obuditvi športnih iger so zopet oživeli športni tereni. Sodelovanje na športnih igrah pa ne pomeni samo doseganje vrhunskih rezultatov, ampak pomeni tudi eno od oblik za utrjevanje prijateljstva in sklepanja novih poznanstev.

Sami rezultati, doseženi na letošnjih športnih igrah, udeležba vseh podružnic, tekmovalni duh in srčnost tekmovalcev izpričujejo upravičenost in nujnost, da jih tudi v bodoče organiziramo. Pri oceni letošnjih iger lahko ugotovimo, da so igre uspele zaradi zavzetosti vsakega člana organizacijskega odbora. Poudariti velja posebej in neskromno, da smo igre organizirali z minimalnimi stroški, da smo pri organiziranju iger sledili začrtanim smernicam, ki smo si jih zadali v stabilizacijskem načrtu SDK. Koordinacijski odbor sindikata delavcev SDK v SR Sloveniji je na podlagi pozitivnih ocen sklenil, da igre tudi v bodoče organiziramo. Sprejet je bil tudi sklep, da prihodnje igre organizira isti organizacijski odbor kot letošnje. Organizacijski odbor se je sestal oktobra na svoji seji in pripravil predlog za izvedbo športnih iger v letu 1985, katerega je že predložil koordinacijskemu odboru sindikata. Organizacijski odbor je upošteval pobude in želje organizacijskih enot službe ter se odločil, da v letu 1985 organizira letne in zimske športne igre.

Na svoji seji se je organizacijski odbor opredelil predvsem do naslednjih bistvenih vprašanj, ki so pomembna za izvedbo iger:


  • financiranje iger
  • kraj športnih iger
  • termin
  • trajanje
  • obseg
  • nagrajevanje


Kar se tiče financiranja iger predlagamo, da organizacijske enote podpišejo samoupravni sporazum o združevanja sredstev sklada skupne porabe organizacijskih enot za financiranje športnih iger. Sredstva bi združevali le za plačilo stroškov organizacije letnih in zimskih športnih iger ter stroškov poslovanja organizacijskega odbora športnih iger. Stroške udeležbe delavcev na igrah krijejo podružnice same v okviru sredstev namenjenih za delo OO ZS.

Višino sredstev za financiranje iger določi s finančnim načrtom organizacijski odbor. Ta ovrednoten program športnih iger združujejo delovne skupnosti v sorazmerju s številom delavcev zaposlenih v posameznih organizacijskih enotah na dan 31. 12. prejšnjega leta. Ovrednoten program športnih iger potrdi koordinacijski odbor sindikata. Samoupravni sporazum naj bi sprejeli do 31. 12. 1984. Kraj športnih iger določi organizacijski odbor na osnovi najugodnejših ponudb zimskih in letnih športno rekreacijskih centrov.

Kar se tiče termina predlagamo, da se letne igre organizirajo v maju, zimske pa v februarju ali marcu. Termin bomo usklajevali s količino dela v službi.

Glede na željo organizacijskih enot smo se odločili da bodo letne igre dvodnevne (sobota, nedelja) in zimske enodnevno (sobota). Predlagamo, da se zimske igre organizirajo kot rekreacijski dan in s tem omogočimo čim večjemu številu delavcev udeležbo na igrah. Podružnice bodo za večje število delavcev tudi lažje organizirale prevoz.

Pri obsegu iger seje organizacijski odbor opredelil do naslednjih disciplini:

STROKOVNE DISCIPLINE


  • štetje bankovcev
  • vnos podatkov


ŠPORTNE DISCIPLINE


  • kegljanje
  • mali nogomet
  • odbojka
  • košarka
  • šah
  • streljanje
  • namizni tenis
  • orientacijski tek SLO (obvezno za vse udeležence)


Pri zimskih igrah bomo tekmovali v dveh disciplinah, veleslalomu in smučarskih tekih. Tekmovanje v vseh disciplinah je ločeno za moške in ženske ekipe. Pri zimskih igrah pa bomo tekmovali v dveh starostnih kategorijah - do 35 let in nad 35 let.

Pri nagrajevanju bomo podelili plakete organizacijskim enotam udeleženkam športnih iger in diplome prvim trem uvrščenim ekipam v vsaki disciplini.

Upamo, da bomo igre v letu 1985 organizirali tako kot letošnje na splošno zadovoljstvo udeležencev. Da se igre lahko organizirajo s skromnimi finančnimi sredstvi smo dokazali že pri organizaciji letošnjih iger. Sedaj, ko smo se odločili da igre bodo, moramo po organizacijskih enotah pritegniti čim večje število delavcev k celoletni športni aktivnosti.



November 1985

petek, 5. oktober 2001

V TK prenos so vključene že vse gorenjske ekspoziture


27. maja 1984 se je podružnica Kranj vključila v telekomunikacijski prenos sredstev in podatkov s podružnicama Ljubljana in Maribor, 28. maja pa še s podružnico Celje. Po TK zvezah prenašamo le sredstva in podatke iz obrazcev za brezgotovinska - virmanska izplačila. V TK prenos so sedaj vključene podružnica Kranj z vsemi ekspoziturami: Škofja Loka ( najmočnejša ekspozitura), Tržič, Jesenice in Radovljica.

Kdaj se bo podružnica vključila v TK prenos, smo okvirno vsi vedeli, t.j. 10 dni po inštalaciji vsega potrebnega programja na računalniku IBM 4341. Toda bližal se je že mesec junij, čas dopustov. Slišali smo tudi, da v SDKJ pripravljajo novo programje za nas na S1, ki je boljše od obstoječega. Tako smo v mislih prestavili rok za vključitev v TK prenos v obdobje po letnih dopustih. Rok 27. maj, za katerega smo zvedeli 18. maja (še ne 100%), je bil kar nekakšen majhen šok, a Gorenjci se ne damo. Po sestanku, 20. maja, v centrali v Ljubljani je bil rok dokončno potrjen in določeni so bili strokovni sodelavci iz SDKJ za 27. maj.

V ponedeljek, 25. maja smo s pomočjo sodelavcev iz podružnice Ljubljana, obdelali na področju plačilnega prometa vse okvirne zahteve po posameznih odsekih oziroma oddelkih (v popoldanskih urah smo izvedli tudi prvi poskusni vnos podatkov). Poleg tega je bil na ta dan organiziran sestanek s predstavniki interne kontrole, kjer je bil poudarjen terminski plan. Sestanek je vodila pomočnica generalnega direktorja za plačilni promet.

Strokovni posvet je bil zelo koristen, saj nam je osvežil stvari, ki smo jih prebrali v Glasniku, v navodilih za TK prenos, in ki smo jih tudi praktično videli v mesecu decembru v podružnici Maribor. Slišali smo tudi marsikaj novega in opozjeni smo bili na probleme, ki bodo morda nastali. Črv skrbi se je vedno bolj zajedal, predvsem zato, ker smo vedno poslušali le teorijo, za praktični poskus pa ni bilo več časa.

27. maj je bil tu. Pomagali so nam strokovni sodelavci iz SDKJ, iz SERC-a Ljubljana in iz podružnice Ljubljana. Prejem dokumentacije iz interne kontrole, priprava dokumentov, vnos, sistemska kontrola in potem prvi prenos sredstev in podatkov ter kasneje prvi prejem, so potekali brez večjih težav, seveda bolj počasi, ker smo se vsi skupaj učili. Najtežje smo potem čakali zaključek obdelave TK prenosa in liste za sortirnico, da smo praktično izvedli nov postopek vizualne kontrole in pa tudi novo sortiranje. Prvi dan TK prenosa sredstev in podatkov se je uspešno končal, vse je bilo narejeno tako, kot zahtevajo pravila in to zato, ker so vsi delavci plačilnega prometa zavzeto in z zanimanjem sodelovali v celotnem procesu dela.

Delo sedaj po prvih začetnih težavah teče nemoteno, probleme pa skupaj s sodelavci sprotno rešujemo.

1987 avgust

torek, 2. oktober 2001

Anekdota




V ozračju velikih pričakovanj, ki so se vzbudila v Sloveniji ob slikovitih opisih informacijskih sistemov in njihovih zmogljivosti, je bil direktor SERCa[1] obveščen, da želi neko veliko združenje priključiti na naš računalniški sistem svoje ekrane, da bi brez čakanja dobili vse potrebne tabele, preglede in indikatorje s področja gospodarjenja uporabnikov družbenih sredstev.

Direktor SERC je željo takole komentiral:

»Ljudje imajo danes o informacijskih sistemih tako predstavo kot včasih otroci o tem, kako izgledajo Nebesa«.


Maj 1981.


[1] SERC – Skupni elektronski računski center centrale in podružnice Ljubljana

Pevski zbor


Vsega hudega je vedno prej ali slej konec in tudi v podružnici Ljubljana smo zajadrali v mirnejše vode. Ne vem več točno, kdaj smo se dogovorili, da spravimo skupaj pevski zbor. Ker smo imeli dovolj deklet iz plačilnega prometa, pa tudi fantov iz družbenega računovodstva ni manjkalo, smo spravili skupaj kar mešani pevski zbor. Iz notnega arhiva Akademskega pevskega zbora sem izbral lažje in primerno gradivo, in smo začeli z vajami. Spominjam se , da sem imel največ skrbi z navdušenci, ki so na vsak način hoteli biti zraven, pa žal niso imeli posluha. Zbor smo registrirali pri občinski kulturno umetniški organizaciji, žal ne vem več uradnega imena, tako da so nas celo vabili na občinske nastope in tekmovanja. Pri naših vodstvenih delavcih se nismo ravno  preveč izpostavljali.

No pa je takrat SDK, kot državna ustanova praznovala nekakšno obletnico. Katero, ne vem. In so povabili tudi naš zborček, da sodeluje. Proslava je bila na Bledu, na prostem. Organizatorji so dali narediti lesen oder s pravimi stopničkami za pevce, mi smo pripravili nekaj pesmi, pa smo šli. Na proslavi so bili res imenitni gostje. Najbolj se spominjam tovariša generalnega direktorja SDK Jugoslavije.

Prišel je naš čas. Za odrom sem postrojil pevce, kot sem bil vajen pri APZ in prikorakali smo na oder. Po predstavitvi zbora dam intonacijo za prvo pesem in zamahnem.

Tišina. Zbor je popolnoma otrpnil.

Dam intonacijo drugič, zamahnem, spet nič.

Vedel sem, da spored pevci dobro obvladajo. Takrat sem odreagiral res spontano in kot se je izkazalo, pravilno. Pokazal sem zboru, naj gre z odra. Odkorakali so kot vojaki, pravilno. Za odrom pa sem jih usmeril spet nazaj, gor pred publiko. Šli so kot začarani, brez ugovora. Ko so tako stali spet pred poslušalci, ki so nas seveda  pridno spodbujali in ploskali, sem dal spet intonacijo in zbor je zapel kot slavčki.