četrtek, 2. januar 2003

Zamisel za projekt [2]

Računalniškega izmenjevanja podatkov med SDK in pravno osebo

Interes SDK

Za računalniško izmenjevanje dokumentov je Služba družbenega knjigovodstva zainteresirana iz več razlogov, ki so deloma operativne narave, deloma pa se tičejo načina financiranja Službe. Kot operativne lahko opredelimo

- zmanjšanje števila plačilnih nalogov, ki jih je treba zajemati,

- povečanje produktivnosti dela v Službi in

- podaljšanje časa sprejemanja nalogov.

Razlog, ki izvira iz narave financiranja Službe, je ta, da se nadomestilo za delo Službe (tarifa Službe) obračunava od debetnega prometa na žiro računih, ki so jih uporabniki dolžni voditi pri Službi družbenega knjigovodstva. S sredstvi na teh računih Služba ne sme razpolagati, če se hitreje obračajo, pa to pomeni večji priliv iz naslova tarife.

Interes podjetja


Za vsako uvedbo računalniškega izmenjevanja podatkov obstaja interes tudi v gospodarstvu. Na kratko komentirajmo le nekaj potencialno zanimivih področij:

- povečanje produktivnosti dela Službe glede na to, da se Služba financira iz tarife, ki jo plačuje gospodarstvo, je to zainteresirano, da je Služba, ki jo financira, bolj produktivna,

- hitrejše obračanje sredstev,

- znižanje stroškov poslovanja,

- povečana konkurenčna sposobnost podjetja,

- možnost kontrole in usmerjanja finančnih tokov.

Organizacijsko tehnična rešitev mora pokrivati področje plačilnega prometa in statističnih obdelav SDK v povezavi z delovanjem pravnih oseb. Omogočati mora opravljanje računalniškega izmenjevanja podatkov brez bistvenih investicij v obstoječe resurse Službe, predvsem na področju komunikacij mora biti orientirana v smer uporabe javnih poštnih storitev.

Plačilni promet


Na področju plačilnega prometa (plačilni promet in on-line informacijski servis) mora prototip omogočati možnost prenosa podatkov s plačilnega naloga in vpogled v stanje sredstev računov v datotekah plačilnega prometa Službe, oboje z oddaljene lokacije. V posebnem mora obsegati

- zajem in kontrolo splošnega prenosnega naloga v podjetju,

- prenos naloga v X.400 poštni predal SDK,

- prevzem naloga iz poštnega predala in vključitev v obdelavo plačilnega prometa,

- obdelavo,

- pošiljanje obvestil o opravljeni transakciji v poštni predal podjetja in

- vpogled banke v stanje računov komitentov.

Posebej mora biti v okviru tega področja obdelana možnost varovanja integritete podatkov, zaščita dostopa do podatkov in avtorizacija pooblaščenih delavcev v podjetju, ki lahko take transakcije opravljajo.

Statistične obdelave


Na področju statističnih obdelav mora prototip omogočati vpogled v določene zbirke podatkov in sicer

- periodične obračune,

- zaključne račune,

- katalog podatkov,

- baze podatkov pod SQL/DS,

ki bo mogoč preko oddaljenega terminala, instaliranega pri uporabniku (pravni osebi), avtoriziran za vpogled v te zbirke podatkov.

Za obe kategoriji transakcij je treba proučiti in eventualno realizirati možnost uporabe standarda UN/EDIFACT.

Opis tehnične izboljšave [3]

Opis tehnične izboljšave


Prototipna rešitev on-line informacijskih servisov SDK obsega organizacijo in programski del. Pri končni izvedbi sta sodelovali podjetji Merkur iz Kranja in Kovinotehna iz Celja kot poskusni lokaciji zunaj SDK, vseskozi pa PTT podjetje Ljubljana in SDK Centrala v Ljubljani. Prototipna rešitev se je razvijala od leta 1989 in obsega

- zajem in kontrolo splošnega prenosnega naloga v podjetju,

- prenos naloga v X.400 poštni predal SDK,

- prevzem naloga iz poštnega predala in vključitev v obdelavo plačilnega prometa,

- obdelavo,

- pošiljanje obvestil o opravljeni transakciji v poštna predala podjetij,

- vpogled v stanje računa podjetij (za banko račun banke in računi njenih komitentov, če jo pooblastijo),

- vpogled v register imetnikov računov (RIR) in  - vpogled v zbirke podatkov pod SQL/DS.


Prototip je toliko izpopolnjen, da je primeren za poskusno uvedbo v poslovanje podjetij in SDK, ter da bi bil lahko naslednji korak v razvoju le še poskusno delo. Druge funkcije OLISS, ki so tudi že razvite in so bile javno prikazane, je mogoče v prototip vključiti brez bistvenih težav.

Bistvena prednost rešitve pred drugimi je v tem, da je sistem zaščite izpopolnjen in omogoča zaščito finančnih transakcij, ki so nečitljive za vse razen za udeleženca v finančni transakciji. Rešitev ni vezana na izmenjavanje podatkov med pravnimi osebami, temveč jo je mogoče uporabiti tudi za izmenjavanje podatkov znotraj SDK in sicer za vse funkcije, ki so sicer na voljo pravnim osebam.

Tehnična izboljšava OLISS [4]

OLISS (On-Line Informacijski Servisi SDK) je skrajšano ime za organizacijsko - tehnično izboljšavo delovanja SDK z razširitvijo uporabe podatkovnih baz SDK in njene računalniške mreže. Bistvene nove funkcije, ki jih OLISS omogoča, so izvajanje naslednjih transakcij z lokacije zunaj organizacijskih enot SDK:

- zajem podatkov splošnega prenosnega naloga na lokaciji zunaj SDK,

- prenos podatkov in vključitev v obdelavo podatkov plačilnega prometa,

- vpogled v stanje računa podjetja ali banke (za banko tudi v stanje računov njenih komitentov),

- vpogled v register imetnikov računov (RIR) in iskanje podatkov v njem,

- vpogled in iskanje podatkov v zbirkah podatkov, ki so vodene pod upravljavskim sistemom za baze podatkov SQL/DS,

Opis tehnične izboljšave

Prototipna rešitev on-line informacijskih servisov SDK obsega organizacijo in programski del. Pri končni izvedbi sta sodelovali podjetji Merkur iz Kranja in Kovinotehna iz Celja kot poskusni lokaciji zunaj SDK, vseskozi pa PTT podjetje Ljubljana in SDK Centrala v Ljubljani. Prototipna rešitev se je razvijala od leta 1989 in obsega

- zajem in kontrolo splošnega prenosnega naloga v podjetju,

- prenos naloga v X.400 poštni predal SDK,

- prevzem naloga iz poštnega predala in vključitev v obdelavo plačilnega prometa,

- obdelavo,

- pošiljanje obvestil o opravljeni transakciji v poštna predala podjetij,

- vpogled v stanje računa podjetij (za banko račun banke in računi njenih komitentov, če jo pooblastijo),

- vpogled v register imetnikov računov (RIR) in  - vpogled v zbirke podatkov pod SQL/DS.



Shema 1: Izvedba finančne transakcije

Prototip je toliko izpopolnjen, da je primeren za poskusno uvedbo v poslovanje podjetij in SDK ter da bi bil lahko naslednji korak v razvoju le še poskusno delo. Druge funkcije OLISS, ki so tudi že razvite in so bile javno prikazane, je mogoče v prototip vključiti brez bistvenih težav.

Shema 2: Okolje izvedbe prototipne rešitve

Bistvena prednost rešitve pred drugimi je v tem, da je sistem zaščite izpopolnjen in omogoča zaščito finančnih transakcij, ki so nečitljive za vse razen za udeleženca v finančni transakciji. Rešitev ni vezana na izmenjavanje podatkov med pravnimi osebami, temveč jo je mogoče uporabiti tudi za izmenjavanje podatkov znotraj SDK in sicer za vse funkcije, ki so sicer na voljo pravnim osebam.

Način uveljavitve predloga

Predlog je mogoče uveljaviti tako, da se ga kot ustrezen projekt vključi v delovne načrte SDK. Določiti je treba delovno skupino, ki bo že razvit in delujoč prototip dodelala v ponudbo nove storitve SDK. Ocena je, da je to mogoče realizirati v času treh mesecev. Implementacija rešitve kot ponudbe nove storitve SDK v okviru skupine, ki je OLISS razvijala, ni bila mogoča, ker presega možnosti in kompetence posameznih članov skupine.

Podatki o prihrankih

Dejanske prihranke lahko pričakujemo v SDK in pri pravnih osebah:

- v SDK manjši stroški zajemanja podatkov,

- pri uporabnikih hitrost poslovanja

OLISS predstavlja v bistvu novo ponudbo SDK za storitve na področju plačilnega prometa in glede pristopa do podatkovnih zbirk SDK. Mogoče ga je razširiti tudi na bonitetno službo in morebitna druga za uporabnike storitev SDK zanimiva področja. Eksplicitni prihranek, ki ga SDK lahko pričakuje in tudi ovrednoti, je zmanjšanje zajema podatkov plačilnega prometa in drugih podatkov, ki jih SDK še zbira, bi se pa lahko posredovali preko OLISS-a. Ocena je, da se v razvitih državah okoli 70 % finančnih transakcij lahko posreduje preko take tehnike, kar pomeni v končni fazi zmanjšanje stroškov zajema podatkov in s tem povezanih investicij v opremo za približno enak odstotek.

Drugo pomembno dejstvo je, da se z OLISS-om odpre možnost, ki jo v finančnem smislu omogoči nova storitev. Poleg tega se lahko za pravne osebe, ki bi poslovale tako, podaljša čas dostave virmanskih nalogov.

Za pravne osebe pomeni ta servis učinkovitejše poslovanje in boljšo kontrolo finančnih tokov nižje stroške posredovanja podatkov SDK.

Stroški pri razvijanju tehnične izboljšave

OLISS se je pričel razvijat na pobudo Fakultete za organizacijske vede iz Kranja kot eden od možnih pristopov k računalniškemu izmenjavanju podatkov. Za razvoj te organizacijsko tehnične rešitve posebna sredstva ali investicije niso bile potrebne. Nekatere naprave in programske produkte, ki so bili potrebni za razvoj prototipne rešitve, so posodili dobavitelji in/ali proizvajalci te opreme. Poudariti je treba, da je bil OLISS razvit v celoti zunaj okvira rednih delovnih zadolžitev, kar dokazuje tudi dejstvo, da redno delo in projekti SDK zaradi razvijanja OLISS-a niso bili v zaostanku. Posebnih ali dodatnih stroškov pri razvijanju OLISS zato ni bilo.

Druge navedbe

OLISS je bil v različnih razvojnih fazah javno predstavljen v strokovnem krogu organizacij, ki so aktivno sodelovale v raziskovalni nalogi Fakultete za organizacijske vede. Končna rešitev je bila prezentirana junija 1992 in je bila ocenjena v strokovnih krogih kot pomemben pozitiven prispevek v načinu poslovanja.

OLISS je bil predstavljen tudi na 10. seji kolegija direktorjev SDK v R Sloveniji dne 27. septembra 1991. Mnenje kolegija je bilo, da je treba OLISS čimprej uvesti, in sprejet sklep, da se nabavi programski produkt, ki omogoča enostavnejše komuniciranje preko javnega poštnega servisa X.400.

Tehnične specifikacije [5]

Uvod

OLISS je APS (Aplikacijski Programski Sistem), ki omogoča izmenjevanje različnih podatkov s pomočjo elektronske pošte.

Sedanji način dela in izmenjavanja podatkov med SDK in pravnimi osebami poteka na vsakodnevnem izmenjavanju dokumentov - papirjev. To se lahko izvede večkrat dnevno, vedno pa takrat, ko pride do transakcije - plačila.

Cilj OLISS je, da se omogoči večkrat dnevno izmenjavanje podatkov brez fizične prisotnosti dokumentov - papirjev in z uporabo javne storitve pri PTT tj. elektronske pošte ali X.400 ali MHS (Message Hendling Service) in z uporabo SIPAK javnega omrežja za paketni prenos podatkov po standardu X.25.

Naloga OLISS je, da obdela različne zahtevke različnih pravnih oseb. OLISS sestavljajo različni APS pri pravnih osebah in pri SDK z namenom enotnega pristopa do podatkov, ki jih obdeluje in hrani SDK na svojih računalniških sistemih.

Na HW nivoju je OLISS računalniški sistem PC in host računalniškim sistemom serije IBM 4300. IBM 4381 model R14 računalniški sistem je v Ljubljani glavno vozlišče TP mreže SDK v R Sloveniji, ki povezuje 4 sisteme IBM 4300 in 10 sistemov UNISYS serije A.

IBM računalniški sistemi v SDK so med seboj povezani v CROSS DOMAIN s pomočjo NCP, VTAM, POWER in CICS. UNISYS računalniški sistemi so povezani z Ljubljano s pomočjo POWER RJE in emulacijo RJE 3770.

Osebni računalnik PC v funkciji FEP (Front End Procesor) predstavlja edina vhodna vrata zunanjih uporabnikov v SDK.

Komunikacija s PTT

Komunikacija s PTT se opravlja s pomočjo vmesnika (interface) med javnim omrežjem SIPAK - X.25, X.400 na eni strani in z uporabnikom SDK (client, proprietary sistem) na drugi strani.

Prenos sporočila od PTT na PC in obratno

Po uspešno vzpostavljeni zvezi med PC in PTT in če je treba prenesti sporočilo, se le-to prenese na PC računalnik SDK.

To so sporočila - rezultati obdelave na host računalniškem sistemu. Iz host računalniškega sistema se sporočila prenesejo na PC v različne datoteke z naključno izbranimi imeni v skupen poddirektorij.

Pripravljene so tudi datoteke, ki so rezultat lokalne obdelave tj. obdelave na samem osebnem računalniku PC - brez posredovanja host računalniškega sistema.

Varnost

Vsako sporočilo, ki pride iz PTT X.400 sistema na SDK računalniški sistem se na PC ustrezno pregleda in preveri.

Vzdrževanje tabel

Vse tabele, konstante in podatki so zapisani izven programske kode v eni ali več tekstualnih datotekah.

Vsaka sprememba v podatkih teh zunanjih tabel lahko takoj vpliva na delovanje programa ali programov sistema OLISS, vedno pa ob startu posameznega APS ali klicanju programa na izvajanje.

Povezovanje računalnika s PC

Za povezavo PC in računalniškega sistema skrbi poseben interface  PIPS. Na IBM računalniškemu sistemu se uporablja posebna CICS transakcija, na PC strani pa program, napisan v "C" ali v "CLIPPER" programskem jeziku in z dodatkom posebnih rutin (HLAPI) za povezavo in prenos datotek PC - host.

Statistika

Vsa sporočila v ali iz OLISS se beležijo v ustrezne podatkovne zbirke. Vsem sporočilom se vedno doda še tekoči datum in ura obdelave. Te podatkovne zbirke posebni programi v off-line obdelavi, ki pa so sestavni del OLISS, obdelajo po različnih kriterijih in izpišejo ustrezna statistična poročila.

Obdelovanje napak

V primeru napake na komunikacijah se to zabeleži v ustrezno datoteko. Istočasno se kreira posebno sporočilo o takšni napaki. Ob prvi naslednji uspešni vzpostavitvi zveze se pošlje tudi to sporočilo na ustrezen naslov (pravna oseba, OLISS, host, arhiv).

Lokalna obdelava podatkov

Aplikacijski programski sistem OLISS, ki se izvaja na računalniškem sistemu IBM PC, vsebuje tudi funkcijo za lokalno obdelavo. To so vsi tisti zahtevki - sporočila, ki zahtevajo podatke npr. iz Republiškega Registra Imetnikov Računov - RRIR.

Pošiljanje rezultatov do naslovnika je identično kot za sporočila prejeta iz host računalniškega sistema.

Komponente PC

IBM PC-DOS verzija 3.3 ali višja je izbrana kot osnovni operacijski sistem.

Za povezavo PC računalniškega sistema z IBM računalniškim sistemom se uporablja IBM Personal Communications/3270 (PC/3270) in programski vmesnik PIPS (Programski Interface PS), ki je bil izdelan za potreba SDK.

Programski jezik na PC računalniškem sistemu je "C" in "CLIPPER" za programe, ki obdelujejo statistične podatke.

Za potrebe OLISS je izbrana strojna oprema IBM PC - 386 ali večji oziroma ustrezna kompatibilna konfiguracija. Minimalna zahteva je vsaj 150 MB na trdem disku.

Povezava računalniškega sistema PC s PTT javnim paketnim omrežjem X.25 SIPAK bo narejena preko COMM izhoda na PC in s posredovanjem protokol konvertorja. Protokol konvertor sprejema podatke s PC in oddaja paketni protokol X.25 v SIPAK omrežje in obratno.

Programski vmesnik za OLISS komunikacijo z X.400 javnim PTT omrežjem bo izdelan po priporočilu X.400 Gateway Application Program Interface (API) Specification.

Uporabiti in izbrati je treba orodje, ki omogoča prenos privatnih uporabniških sporočil v/iz standardni X.400 elektronski poštni servis.

Računalniški sistem IBM

Računalniški sistem je IBM 4381 model R14. Vsebuje ustrezne periferne enote diske, trakove, printerje, komunikacijske kontrolerje itd.

Osnovni operacijski sistem je VSE/SP, ACF/VTAM, ACF/NCP, CICS/VS. Vse skupaj je lahko pod kontrolo VM/XA SP.

Za zvezo med host in PC računalniškim sistemom se uporablja CICS transakcija, ki skupaj s PC vmesnikom PIPS in ustreznim programom omogoča prenos podatkov - File Transfer.

Računalniški sistem UNISYS

V osnovi bo celotna SW in HW rešitev in oprema PC računalniškega sistema omogočala tudi ustrezno povezavo in komunikacijo z UNISYS računalniško opremo.

Primarna in osnovna je izdelava takšnega vmesnika OLISS, ki bo omogočal stik z IBM host računalniškim sistemom.

Program za zajem podatkov [6]

UVOD


APS IPON (Interaktivni Postopek Obdelave Nalogov) plačilnega prometa je namenjen interaktivnem zajemu nalogov plačilnega prometa na osebnih računalnikih in je v uporabi v organizacijskih enotah SDK, kjer se ta zajem izvaja.

Osnovna verzija programa je dopolnjena tako, da dovoljuje zajem podatkov ne le interaktivno v enotah SDK, po posameznih nalogih, ampak tako, da uporabnik dostavi podatke na disketi, ki se potem s programom IPON preverijo in se naprej vključijo v obdelavo na centralnem računalniku skupaj z nalogi, ki so interaktivno zajeti.

Za potrebe programskega sistema OLISS smo uporabili drugo možnost, ki jo dovoljuje IPON.

Da bi bolje razumeli sistem zajemanja nalogov plačilnega prometa bomo na kratko predstavili eden in drugi način zajemanja nalogov.

Interaktivni zajem


Nalogi plačilnega prometa se zajemajo in obdelujejo organizirani v največje  enote - trakove. Trakovi se označujejo s triciferno številko, ki je neponovljiva v enem dnevu. Sestavljeni so iz logičnih celot. Znotraj enega traku je poljubno število logičnih celot. V logični celoti sta dve vrsti zapisov: minusni in plusni. Minusni zapis je eden v logični celoti. Vsebuje žiro račun nalogodajalca, kontrolno vsoto ter še nekaj drugih podatkov potrebnih za obdelavo. Plusnih zapisov je več v eni logični celoti. Vsebuje individualne podatke iz virmana. Kontrole vnosa: en trak, kontrolne vsote, šifranti

Pri interaktivnem vnosu nalogov plačilnega prometa se sproti izvaja pravilnost ter usklajenost podatkov. Dovoljen je vnos enega traku le enkrat. Logične celote se kontrolirajo s kontrolnimi vsotami (vsota vseh zneskov v plusnih zapisih je enaka znesku v minusnem zapisu). Vsi SDK podatki (žiro računi, šifre DR, vezne oznake,...) se kontrolirajo v šifrantih.

Popravek nepravilnih podatkov


Neusklajenost med podatki se sproti kontrolira ter program zahteva takojšnje popravke. Kljub temu se lahko naknadno interaktivno izvršijo popravki na kateremkoli podatku. Zadnja kontrola pravilnosti podatkov programa IPON se izvaja pri pripravi datoteke, ki se po končanem zajemu prenese v centralni računalnik in se vključi v plačilni promet.

Priprava datoteke PPSLA.TXT


Po končanem vnosu nalogov se izvrši priprava podatkov za prenos na centralni računalnik za obdelavo. Rezultat priprave je ASCII datoteka z imenom PPSLA.TXT formata S1QUEUE (to je format, ki je rezultat zajema podatkov na računalnikih tipa SERIJE/1, s katerimi se potem v obdelavi združi).

Paketni zajem


Program IPON je dopolnjen tako, da namesto interaktivnega zajema nalogov plačilnega prometa omogoča zajem podatkov iz datoteke - paketno. Nalogi plačilnega prometa so v ASCII datoteki organizirani v formatu zbirnega naloga (SDK obrazec 47). Datoteka se mora nahajati na disketi ali na disku. Ime datoteke je oblike MNxxxxxx.SDK, pri čemer je xxxxxx šifra, ki jo dodeli SDK uporabniku. Nepomembno je, na katerem računalniku je narejena datoteka. Bistveno je le, da je ASCII ter ustreznega formata.

Pred zajemom podatkov iz datoteke program zahteva vnos podatkov, ki jih potem kontrolira v datoteki: šifra uporabnika, njegov žiro račun, datum podatkov. Določiti je potrebno še področje, kje se nahaja datoteka (disk ali  disketa). Po uspešnem preverjanju pravilnosti vnesenih podatkov se izvaja branje podatkov s sprotno vsebinsko kontrolo (zneski, žiro računi uporabnikov, šifre,...). Če podani in podatki v datoteki niso usklajeni, se izpiše vrsta napake in se branje podatkov prekine. V primeru, da ni napak med podatki, se po končanem branju izpiše opozorilo, da so podatki uspešno prebrani in prekontrolirani.

V primeru, ko podatki niso pravilni, se branje prekine in operater se odloči ali bo nadaljeval branje ali pa bo sproti odpravil napako. Če se odloči za naknadno popravljanje napak, se bo ob koncu branja datoteke izpisalo število napak. V nasprotnem primeru pa se program pozicionira ne nepravilen podatek.

Naknadno popravljanje podatkov se izvaja relativno enostavno. V meniju se izbere vrsta popravka ter podatek, ki se želi popraviti.

Potem, ko so prebrani podatki iz datoteke, se shranijo na diskih v bazah v enaki obliki, kot da so vneseni interaktivno. Shranjeni so pod številko paketa 0. To pomeni, da se vsi podatki, ki se preberejo iz datotek, shranijo pod skupno številko 0. Na ta način je omogočeno združevanje podatkov iz več datotek. Številka paketa 0 je le delovna številka. Pred pripravo datoteke PPSLA.TXT je potrebno podatkom iz traku številka 0 dodeliti eno triciferno številko, s katero bodo podatki obdelani v centralnem računalniku. Postopek dodeljevanja številke traku je enostaven in se izvaja prek menijev, kakor tudi večina operacij v programu.

Datoteka PPSLA.TXT se pripravi na enak način kakor za podatke, ki so bili interaktivno zajeti. V eni datoteki se lahko nahaja največ 5 trakov. Nekateri izmed teh so lahko zajeti interaktivno, drugi pa iz paketno.

Osnove delovanja programa OLISS


OLISS je program, ki je namenjen uporabnikom, ki so vključeni v izmenjavo podatkov preko poštnih predalov. Uporabniki so evidentirani pri SDK in se jim dovoli izmenjava podatkov po sistemu OLISS.

OLISS je program, ki je organiziran na principu večnivojskih menijev. Zelo enostaven je za uporabo, ker od uporabnika ne zahteva nobenega dodatnega znanja. Uporabnik v meniju s pritiskom na tipko <Enter> izbere vrsto zahtevka, ki ga bo poslal v SDK. Vsi zahtevki potekajo preko žiro računov pravnih oseb. Uporabnik lahko pripravlja le tiste zahtevke, ki so dovoljeni. Zahtevki se s pomočjo komunikacijskih orodij prenesejo v SDK, kjer se obdelajo ter se v obliki odgovorov po isti poti vrnejo nazaj uporabniku. Ta jih z OLISS-om pregleda. Zahtevki in odgovori se arhivirajo in se brišejo na zahtevo uporabnika. Poleg odgovorov na zahtevke uporabnik lahko dobi obvestila v zvezi z nalogi plačilnega prometa.

Za vse zahtevke ter odgovore se zapišeta datumi in ure, tako da je mogoč kronološki pregled izvajanja zahtevkov.

Predstavitev uporabnika


Po startu programa OLISS se zahteva vnos šifre uporabnika. To je ime, ki si ga uporabnik sam določi. S tem imenom mora obstajati poddirektorij v strukturi direktorijev OLISS. Na tem direktoriju se bodo shranjevali vsi podatki v zvezi s tem imenom (zahtevki in odgovori). Poleg tega mora s tem imenom in podaljškom TXT na istem direktoriju obstajati datoteka, v kateri je zapisan osnovni žiro račun uporabnika. Ta žiro račun se vedno ponudi kot osnovni račun, za katerega se pripravljajo zahtevki.

Po predstavitvi uporabnika se ponudijo meniji:
  • priprava zahtevkov,
  • pregled odgovorov,
  • servis,
  • konec.

Priprava zahtevkov


Vsak zahtevek vsebuje podatke o žiro račun uporabnika, za katerega se zahtevajo podatki, tip zahtevka, datum in ura zahtevka. Zahtevek se hrani v datoteki ZAHTEVEK.DBF vse dokler se ne dobi odgovor na zahtevek, ko se prenese v arhivsko datoteko zahtevkov ZAHTEVKI.DBF ali pa se briše.

OLISS ponuja možnost dajanja naslednjih vrst zahtevkov:

  • Tip 1: matični podatki (saldo na računu in dnevni promet)
  • Tip 2: podružnični register (osnovni podatki iz registra podružnice)
  • Tip 3: republiški register (osnovni podatki iz republiškega registra)
  • Tip 4: komitenti banke (obsvetilo za banko o prilivu in odlivu)
  • Tip 5: promet (dnevni promet po nalogih)
  • Tip 6: statistika (periodični obračun)

Zahtevki se lahko dajo le za podatke, ki so na razpolago. Matični podatki ter podatki iz podružničnega registra se lahko dobijo za račune iz domače podružnice.

Pregled odgovorov


Odgovori se dobijo v ASCII datoteki z imenom uporabnika ter podaljškom ODG. Pri startu programa se novi odgovori shranijo v datoteko ODGOVOR.DBF in se ob prvem pregledu le-teh prenesejo v arhivsko datoteko ODGOVORI.DBF. Vsi odgovori vsebujejo naslednje podatke: žiro račun uporabnika, tip podatkov (zahtevka), datum in ura priprave odgovora ne centralnem računalniku v SDK ter del, v katerem se nahajajo dejanski podatki za odgovor na zahtevek.

Poleg odgovorov na zahtevke (tip 1 do 6) se pojavljata še dva tipa odgovorov in sicer:

  • Tip 7: obvestilo o odlivu sredstev zaradi vključitve nalogov, pripravljenih s programom IPON in _e obdelanih v SDK, ter
  • Tip 8: obvestilo o prilivu sredstev (druga pravna oseba je s programom IPON pripravila naloge, ki so _e obdelani v SDK).

Pri vseh tipih podatkov se izvaja pregled odgovorov na ta način, da se znotraj vseh odgovorov, ki so izlistani na zaslonu, izberemo _želenega ter ga s pritiskom na tipko <Enter> pregledamo v formatirani obliki.

Izbira medija za odgovore


Medij izpisa odgovorov lahko poljubno izbiramo. Če ne določimo drugače, se podatki izpisujejo na zaslonu. Sicer pa lahko še izbiramo med tiskalnikom ter ASCII datoteko. Predvsem je zanimiva ta druga oblika, ker lahko podatke neposredno vključujemo v druge APS-je.

Vzdrževanje baze odgovorov


Podatki o zahtevkih in odgovorih so shranjeni na disku vse dokler se ne brišejo na zahtevo uporabnika. Podatki se brišejo za določeno obdobje. Pri izbiri te možnosti se ponudita datum in ura najstarejšega ter najmlajšega podatka. Lahko se brišejo vsi podatki s potrditvijo ponujenih podatkov, ali pa se znotraj tega časovnega obdobja določi nov, za katerega naj se brišejo podatki.

Za vse podatke, ki so na disku, je mogoč pregled kronologije zahtevkov in odgovorov s časi zahtevkov in priprav odgovorov na le-te.

Opis sistema zaščite transakcij [7]

OBLIKOVANJE ZAHTEV PO ZAŠČITI


Pri prenosu po različnih linijah je treba podatke zaščititi na primeren način. Osnovna zahteva je tajnost oziroma zasebnost podatkov, ki jo lahko zagotovimo s šifriranjem. Pretok "elektronskega" denarja pa zahteva še posebne postopke, imenujemo jih servise, za zagotovitev varne izmenjave sporočil.

Nek uporabnik, imenujmo ga pošiljatelj, želi drugemu uporabniku, ki ga imenujemo prejemnik, poslati neko sporočilo. Prizadevamo si uresničiti naslednje cilje:

  1. Prejemnik mora imeti zagotovilo o pošiljateljevi identiteti (elektronski podpis).
  2. Prejemnik mora imeti zagotovilo o originalnosti sporočila (elektronski pečat - sporočilo se med pošiljanjem ni spremenilo).
  3. Pošiljatelj mora dobiti od prejemnika dokaz o prejemu sporočila (potrdilo o prejemu).
  4. Pošiljatelj mora dobiti od  prejemnika dokaz o originalni vsebini sporočila.

Največkrat zahteva varna komunikacija le prva dva servisa: elektronski podpis in elektronski pečat. Če pa želimo opravljati finančne transakcije (npr. prenos in obdelava virmanskega naloga), se hitro pokažejo še dodatne zahteve. Če dodamo k prvima dvema (podpisan in zapečaten virman) še tretji servis, dobimo pošto s potrdilom (prejemnik potrdi prejem virmana). Nič pa ne vemo o integriteti vsebine sporočila (ali je znesek na virmanu pri prejemniku enak tistemu, ki ga je poslal pošiljatelj). To nam zagotavlja šele četrti servis - dokaz o originalni vsebini sporočila.

Opisane štiri servise lahko skupno imenujemo "servis, ki preprečuje zanikanje aktivnosti", ker nam zagotavlja:

  1. Pošiljatelj ne more zanikati sporočila, niti njegove vsebine (podpisan in zapečaten virman).
  2. Prejemnik ne more zanikati prejema sporočila, niti neavtorizirano spremeniti originalne vsebine (potrdilo o prejemu in originalni vsebini virmana).

Algoritmi


DES (Data Encryption Standard) je simetrični algoritem, ki je sestavljen iz substitucij in transpozicij. Simetrični pomeni, da uporablja en sam, tajni ključ za šifriranje in dešifriranje.

Pri večjem številu uporabnikov, ki med seboj komunicirajo, nastopi problem, znan pod imenom "Key Management", saj se morajo uporabniki vnaprej dogovoriti za ključ in za protokol menjave ključev (DES ključ je namreč priporočljivo spreminjati precej pogosto).

RSA (Rivest, Shamir, Adleman) je asimetrični algoritem, ki temelji na težavnosti faktoriziranja velikih števil. Za šifriranje uporablja javni ključ - to pomeni, da ga vsak uporabnik lahko javno objavi, medtem ko lahko s tajnim ključem, ki ga le sam pozna, dešifrira prejeta sporočila. Omejitev algoritma je njegova počasnost, zato ga za šifriranje daljših sporočil ne uporabljamo. V kombinaciji z nekaterimi drugimi algoritmi pa lahko z RSA realiziramo vrsto drugih servisov, kot so npr. distribucija tajnih ključev, elektronski pečat in podpis.

MAC (Message Authentication Code) je kontrolni niz, s katerim potrjujemo originalnost sporočila. Izračunamo ga z nekim algoritmom, ki nam mora zagotavljati zadostno odvisnost MAC od sporočila (če v sporočilu spremenimo le en znak, se mora spremeniti tudi MAC, izračunan iz spremenjenega sporočila).

Servisi


Od servisov, opisanih v točki 1., lahko najprej realiziramo (1) in (2) in sicer na način, ki nam bo dajal še neke dodatne garancije. Najenostavnejša je konkretna ponazoritev s primerom virmanskega naloga, ki ga pravna oseba pošlje v obdelavo Službi družbenega knjigovodstva:

  1. Najprej pravna oseba generira DES ključ (slučajno izbran niz znakov).
  2. DES ključ šifrira z javnim RSA ključem SDK.
  3. Nalog šifrira z DES algoritmom.
  4. Na osnovi naloga izračuna MAC.
  5. MAC podpiše s svojim javnim RSA ključem (elektronski podpis).
  6. Podpis šifrira z DES algoritmom (elektronski pečat).

S tem si pravna oseba zagotovi, da bo nalog lahko dešifrirala le SDK (tajnost vsebine naloga, avtentičnost SDK). SDK pa ima zagotovljeno identiteto pravne osebe (elektronski podpis) in originalnost vsebine naloga (elektronski pečat).

Naslednji korak je še realizacija servisov (3) in (4) iz točke 1. SDK mora pravni osebi potrditi prejem virmana. Na tem mestu uporabi svoj tajni RSA ključ in podpis zaščiti s tem, da ga šifrira z DES algoritmom. Dokaz o originalni vsebini sporočila pa se lahko sestavi s pomočjo virmana in MAC. Obdelan virman  označimo z nekim indikatorjem in ga pošljemo nazaj pravni osebi, skupaj z novim MAC. Pravna oseba bo imela tako tudi zagotovilo (potrdilo) o originalnosti dokumenta.

Uporaba


Opisani servisi so strukturirani tako, da se lahko uporabljajo za različne vrste povezav, tako "on-line", kot tudi preko poštnega predala. Edina omejitev je realizacija algoritmov na osebnem računalniku.

Opis pristopa do podatkovnih zbirk SDK [8]

NAMEN UPORABE


Računalniško zasnovana rešitev OLISS omogoča vzpostavitev računalniške komunikacije med pravno osebo in računalniškim centrom SDK v Republiki Sloveniji. Ta povezava omogoča uporabo podatkov, ki jih je  SDK po zakonu dolžna zbirati, uporabljajo pa se v različne namene. Pravne osebe, ki te podatke kreirajo, dobijo prve informacije iz agregiranih in obdelanih podatkov z večtedensko zamudo, ki jo povzroči priprava podatkov za publiciranje. Vrsta podatkov, ki jih SDK zbira za različne potrebe, je zanimiva tudi za pravne osebe, pri katerih  podatki nastajajo, pravo analitično moč pa ti podatki dobijo šele z medsebojno primerjavo med več pravnimi osebami ali s primerjavo individualnih podatkov s podatki, agregiranimi na različnih nivojih (občine, področja, panoge, skupine in podskupine dejavnosti). Izračun nekaterih kazalnikov omogoča uporabnikom, da primerjajo knjigovodska stanja lastne organizacije z organizacijami z enako dejavnostjo.

Potencialno največji uporabniki teh podatkov so organizacije in ustanove, ki te podatke nadalje obdelujejo ali uporabljajo v nadaljnjih analizah. Za pridobitev podatkov, njihovo ustrezno oblikovanje in analiziranje morajo danes čakati v vrsti, v kateri pa imajo prednost uporabniki, za katere je SDK dolžna pripravljati podatke po zakonu. Z direktno povezavo z republiškim računalniškim centrom v Ljubljani dobijo vsi uporabniki možnost direktnega dostopa do podatkov, ki so jim bili prej na voljo šele po posebnih zahtevah, odobrenih s strani funkcij SDK in to šele po realiziranju zahtev z aplikacijskimi programskimi sistemi.

Ob tem, da so s ponujeno rešitvijo vsi razpoložljivi podatki dostopni takoj, lahko uporabniki s pomočjo sodobnega interaktivnega jezika podatke analizirajo za lastne potrebe. Za manj zahtevne uporabnike je predvidena uporaba predefiniranih ukazov, ki z minimalnim znanjem omogočajo dostop do podatkov in informacij velikih analitičnih vrednosti.

Strojno, programsko in podatkovno okolje


Za uporabo načrtovane računalniške rešitve je potrebna strojna in programska oprema, ki jo SDK že ima. To so računalnik IBM 4381 s komunikacijsko opremo, poštna komunikacijska infrastruktura in osebni računalnik s klicno telefonsko linijo ali SIPAK priključkom ter komunikacijsko opremo, ki je potrebna za uporabo drugih delov računalniške rešitve OLISS.

Sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami v uporabi v računalniškem centru SDK je SQL/DS. To je eden prvih produktov, ki omogočajo upravljanje s podatkovnimi bazami relacijskega tipa. Sistem za upravljanje podatkovnih baz omogoča izgradnjo večstopenjskega sistema zaščite dostopa do podatkovnih virov, uporabo interaktivnega jezika SQL (ISQL), vsebuje pa tudi funkcije, ki jih sodoben sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami mora vsebovati (referenčna integriteta, kontrola zaklepanja podatkov, arhiv, kontrola dvojnega ažuriranja, delovni žurnal in drugo). Jezika za definicijo podatkov (DDL - Data Definition Language) ter jezik za povpraševanje po podatkih (SQL - Structure Query Language) sta predstavljala temelj za izdelavo standardov za take jezike. Danes sta oba jezika standardizirana, zato jih vsebuje večina najboljših sistemov za upravljanje podatkovnih baz. Za uporabnika to pomeni, da ukaze, ki jih morebiti že uporablja v sestavi drugih orodij lahko identično uporabi v sistemu OLISS. Seveda pa tudi obratno. Z uporabo standardnega jezika SQL bo uporabnik pridobil znanje, ki ga bo lahko uporabil v večini drugih orodij za delo s podatki.

Podatkovne zbirke s katerimi upravlja SDK neprestano rastejo, že danes pa obsegajo nekaj sto relacij.

Za potrebe projekta OLISS so dane v uporabo evidence o investicijah SDK (INVAR), evidenca o plačilih za posamezne investicije (INVBR), register imetnikov računov (RIR, RUDOK) z zgodovino, bilance stanje (BSTA), bilance uspeha (BUSP), trimesečna poročila (TRIM), razporeditev  sredstev (RAZP), razni šifranti (dejavnosti, občin, podružnic, .....). Vsi periodični podatki se hranijo za obdobje enega leta, šifranti pa se vzdržujejo mesečno.

Z uporabo interaktivnega dostopa do podatkovnih zbirk SDK uporabniki pridobijo na času dostopa do podatkov, zagotovijo uporabo najbolj ažurnih podatkov in uporabo standardnega orodja močne analitične vrednosti.

Delavcem SDK se ob uporabi takega sistema zmanjša obseg dela s prepisovanjem podatkov na različne medije, omogoči uporaba varnostnih mehanizmov zaščite podatkov in s tem poveča čas za kreativnejše delo.

Skupna pridobitev SDK pa je neposreden stik z okoljem, vpliv na javno mnenje ter zmanjšanje stroškov dodatnih računalniških obdelav.

Uporaba interaktivnega dostopa do podatkovnih zbirk SQL ne pomeni nobenega dodatnega investiranja v opremo v SDK in tudi ne pri uporabnikih, saj je potrebna oprema nabavljena za potrebe, ki jih narekuje opravljanje plačilnega prometa.