Mašinerija brez ljudi je staro železo

Za kratek razgovor smo prosili pomočnika generalnega direktorja za področje računalniške obdelave podatkov.

Podružnica Ljubljana je z novo organizacijsko shemo AOP formalno izgubila projektantsko in programsko ekipo, ki je opravljala svoje delo za vse podružnice v Sloveniji z IBM opremo. Boste po tej shemi na centrali organizirali tudi programiranje za podružnice z Borroughs računalniškimi sistemi?

Težko bi rekli, da je podružnica Ljubljana izgubila programsko in projektantsko ekipo, ki je pokrivala njene potrebe in potrebe drugih podružnic SDK v Sloveniji, kjer so instalirali računalniški sistemi IBM, z novo organizacijsko shemo sektorja za obdelavo podatkov centrale. Če uporabim vaš izraz, se je to formalno zgodilo že z ustanovitvijo skupnega elektronskega računskega centra centrale in podružnice Ljubljana, kar pa ni pomenilo, da podružnica Ljubljana ni imela na voljo strokovnjakov za računalništvo in seveda tudi ne pomeni, da jih ne bo imela v prihodnje. Vse storitve, ki jih je za podružnice Ljubljana opravljal SERC, bo v prihodnje opravljal sektor za obdelavo podatkov centrale. Z novimi računalniškimi napravami, ki so bile instalirane prav te dni, bo mogoče opravljati te storitve vsaj tako kvalitetno kot prej.«

Računalniške sisteme ima v tem trenutku vsaka podružnica v Sloveniji ne glede na morebitno nerentabilnost take organizacije. Predvidevate na tem področju kakšne spremembe?

Računalniški sistem v vsaki podružnici v Sloveniji je bil v času, ko je bil inštaliran, gotovo upravičen, saj moramo upoštevati tudi druge razloge, ne le ekonomskih. Najprej je treba verjetno izpolniti zahtevo, da morajo biti podatki plačilnega prometa obdelani dnevno ažurno. Vemo, da je računalnik sredstvo, ki to omogoča. Dejstvo pa je, da so danes na voljo tehnike in naprave, ki jih v času, ko se je obdelava podatkov v službi načrtovala, še ni bilo ali pa jih še nismo obvladovali. V tem smislu je treba ugotoviti, da je mini računalnik v SDK svoje poslanstvo opravil in da bo treba izdelati načrt za čas, ko bodo računalniki v podružnicah odslužili. Ob tem moram povedati še to, da nadomestitev računalnikov v podružnicah ne pomeni obenem kar avtomatične odprave delavcev, ki delajo na tem področju, predvsem organizatorjev in programerjev.«

Za organizacijski del analiz v SDK ste postali nepogrešljiv partner pri opravljanju njihove osnovne dejavnosti. Kontrola je ostala do sedaj še brez kakšne večje računalniške podpore. Mislite, da bi bilo tudi za kontrolo mogoče kaj več narediti in kaj?

Najbrž bi se dalo kaj več narediti, vendar se na to področje še najmanj spoznamo, ker smo s kontrolo bolj malo delali. Lani so izrazili željo, da instaliramo programe, ki bi jih uporabljali inšpektorji. Šlo je namreč za to, da bi dobili magnetni trak od uporabnikov družbenih sredstev, nato pa bi jih inšpektorji preko svojega programa analizirali. Nekaj poskusov je bilo, dlje od tod pa nismo prišli. Menim pa, da bi to lahko naprej razvijali in bi bilo še posebej koristno pri ocenjevanju periodičnih obračunov in ocenjevanju zaključnih računov. Najbrž bi se dalo narediti programski paket in izdvojiti preciznejše detajle, da ne bi bilo treba človeku premlevati vseh podatkov, od tu naprej pa bi jih analiziral inšpektor. Mi bi takšen program znali narediti, samo uporabniki družbenih sredstev bi morali specializirati svoje zahteve in tudi pobuda mora priti od njih.«

Obrazci plačilnega prometa so že nekaj časa v prometu v taki obliki, kot ga zahteva prihodnji TK prenos v SDK. Kako sodelujete pri realizaciji TK prenosa v SDK in kako bomo to izpeljali v Sloveniji?

Pri sami izvedbi TK prenosa ne sodelujemo, sodelovali pa smo v delovni skupini pri SDK Jugoslavije. Nadaljnje sodelovanje je namreč presegle naše kadrovske zmogljivosti. Precej smo se namreč angažirali pri razvoju programskih aplikacij sistema za spremljanje investicij. Če bi poslali eno ekipo še za realizacijo TK prenosa, bi se dnevno delo začelo zatikati, ne sicer pri plačilnem prometu, pri statističnih poročilih pa zagotovo. Sodelovali smo tudi pri prenosu na TK pri seriji 1. V eksperimentalni prenos nismo vključeni, mislim, da ob tem ne bo posebne škode, ker ne gre za obdelavo, ampak vnos in prenos podatkov, kar že dobro obvladamo. TK prenos naj bi 1. oktobra stekel, s 1. februarjem leta 1986 pa naj bi to uspelo tudi vsem podružnicam v državi.«

V SDK ste znani kot uspešen direktor skupnega računalniškega centra centrale in podružnice Ljubljana. Kako vam je uspelo vzdrževati stalno motiviranost zaposlenih, disciplino in obenem podporo sodelavcev?

Trudim se. Karkoli delam, nimam nikoli osebnih interesov. Vedno sem poskušal poiskati tiste rešitve, ki so za službo najboljše. Pozna pa se, da že dolgo delamo skupaj, da me delavci poznajo in da vedo, da nimam osebnih interesov. Ljudje sledijo tistemu, ki ve, kaj hoče. Pri motiviranosti pa smo vedno gledali na to, da smo delavce za dobro delo dobro nagradili. Predvsem se mi zdi pomembno, da nikoli nikogar ne podcenjuješ. Vedno smo bili širokogrudni za razne vrste nagrajevanja, nadurno delo smo vedno priznali in kompenzacija je bila vedno možna. Treba je imeti pošten odnos do delavcev in jim omogočiti tudi strokovno izpopolnjevanje, udeležbo na strokovnem seminarju ali razstavi in upam, da bodo te možnosti ostale tudi v prihodnje.«

Znano je, da redno spremljate razvoj računalništva v svetu. Kakšen trend je trenutno prisoten in kaj od tega bi bilo zanimivega za našo službo?

Zadnje čase spremljam razvoj računalništva na žalost bolj pasivno. Ogledal sem si Hannovrski sejem računalništva, kjer sem sicer veliko videl, saj je sejem prava paša za oči, bolj pa bi mi koristilo, če bi se udeležili kakšnega seminarja, kar pa je strahovito drago. Vendar če smo nekaj deset starih milijard dinarjev investirali v računalniško opremo, bi morali najti še nekaj sredstev za izobraževanje, kajti mašinerija brez ljudi je staro železo. V Beogradu sem se tudi pogovarjal z nekaterimi, ki so bili na SICOB v Parizu, in tudi oni so mi potrdili, da IBM kot vodilni ne razstavlja več računalniških sistemov. V začetku leta je IBM objavil sistem 3090, to je računalnik, katerega centralni polnilnik se začne pri 16 MB. Ta računalnik bi bilo zanimivo videti, pa ravno tega niso razstavili. Prikazali pa so, kako računalnik pri delu lahko pomaga človeku pri konstruiranju, načrtovanju, statistiki, vnosu podatkov pa tudi pri banalnih stvareh. Za SDK je zanimiva predvsem uporaba mikroračunalnikov. Pri nas se na tem področju stvari že premikajo. Za določene enote je bil namreč naknadno objavljen popust, zato smo kupili nekaj več ekranov in mikroračunalnik IBM PC za potrebe centrale. Omenjeni računalnik bo imel poleg standardnega programiranja še možnost priključitve na velik računalnik, obdelave teksta, grafični prikaz podatkov in drugo.

Kako gledate na poskuse uveljavljanja mikroračunalnikov v združenem delu in posebej v SDK?

To je edina možna pot naprej. Mikroračunalnike bi morali čim bolj uveljaviti in tako zmanjšati zaostanek za razvitim svetom. V službi družbenega knjigovodstva smo bili do sedaj že korak zadaj in zato smo veseli, da ima centrala SDKJ mikroračunalnike in da je naš generalni direktor pokazal izredno razumevanje za to področje.


oktober 1985