Vsaka obletnica, bodisi osebna ali obletnica delovanja organizacije, nas nekako sili k temu, da vsaj pri sebi napravimo neke vrste obračun uspešnosti za to obdobje. To še toliko bolj, če je obletnica okrogla in visoka. O svojem delu in delovanju organizacije sicer letno poročamo, vendar so ta poročila pripravljena za drugačen namen in tudi za drugo publiko kakor razmišljanja o dosežkih in uspehih v času, ki ga označuje jubilej. Zato so primerno suhoparna in ni slučajno, da izhajajo kot uradna priloga Obvestil. Prav jubilej pa je priložnost, da predstavimo svoje delo in rezultate javnosti, obenem pa tudi razmislimo, kakšne cilje naj določimo kot usmeritev za delovanje v prihodnje. Iz dneva v dan se sproti niti ne zavemo, da se imamo s čim pohvaliti, ker smo zaradi nalog, ki jih vidimo pred seboj, veseli, da je vsaj ena opravljena, zato je jubilej dobrodošla prilika tudi za to, da prikažemo dosežke na bolj prijazen način.
Ko pregledujemo in seštevamo dosežke minulih tridesetih let, se nehote spomnimo, da smo - vsaj zazdi se nam tako - še ne tako dolgo tega, ob petindvajsetletnici službe družbenega knjigovodstva, napravili prav nekaj podobnega. Odveč bi bilo zato ponavljati vse, kar je bilo rečenega in napisanega za tisto priložnost. Raje se bomo ozrli na pet let, ki so minila od tedaj, in pogledali, ali so dosežki v tem času vredni omembe ob jubileju. Navzven morda najbolj vidna sprememba, ki zadeva organiziranost informatike v službi, je v tem, da sta se združila centrala in skupni elektronski računski center centrale in podružnice Ljubljana, ki je tako postal sektor za računalniško obdelavo podatkov.
Informacija je postala že samostojna stroka, ki je vse kaj več kot zgolj uporabljanje računalnikov. Ker se je razvila iz uporabe računalnikov, torej pač zaradi tradicije in pa zato, ker je to tako rekoč najbolj otipljivi del informatike. Poglejmo najprej, kaj smo dosegli pri opremljanju službe z računalniškimi napravami. V preteklih petih letih je bilo zamenjanih deset računalniških sistemov v podružnicah druge in tretje velikosti z novimi, tehnološko sodobnimi in bistveno bolj zmogljivimi. O tem priča tudi dejstvo, da so imele podružnice Koper, Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota po dva računalnika, večje število obdelav pa se sedaj izvaja na enem računalniškem sistemu. Z zmogljivejšimi so bili zamenjani računalniki velikih podružnic in centrale, poleg tega pa so bile vsako leto nabavljene različne periferne enote računalniških sistemov, ki so zamenjala izrabljene ali je bila z njimi povečana zmogljivost celotnega sistema.
Eno od smeri razvoja računalniških naprav, osebne računalnike, uspešno uvajamo tudi pri nas. Od prvih nekaj modelov, ki so bili nabavljeni v glavnem za potrebe razvijanja programov, smo prišli že do široke uporabe v vseh delih in funkcijah službe. Za sedaj se osebni računalniki uporabljajo kot samostojne naprave. Pričakujemo lahko, da se bo tudi v prihodnje uporaba širila tako po številu uporabnikov in naprav kakor po področjih in namenih uporabe in da bo vse več možnosti za prenos podatkov med njimi in velikimi sistemi. Uspešni poizkusi nas v tem potrjujejo.
Na področju komunikacij je služba ena od prvih organizacij, ki je poleg tega, da je bila soinvestitor javne mreže za prenos podatkov, začela to mrežo tudi redno uporabljati za prenos podatkov in interaktivno delo z oddaljenih lokacij v dveh podružnicah. Vozlišče v Ljubljani je bilo ena od prvih treh aktivnih vozlišč računalniške mreže Službe družbenega knjigovodstva. Nedavno tega je bil opravljen uspešen preizkus prenosa podatkov med računalnikoma Unisys in IBM, kar bo omogočilo nadaljnje povečanje števila slovenskih podružnic, ki se bodo lahko povezale v računalniško mrežo. Računalniška mreža bo tudi omogočila neposreden vpogled v zbirke podatkov, ki jih služba zbira in jih bo lahko ponudila, ko bo to omogočeno tudi z navodili.
Projektiranje aplikacijskih programskih sistemov in programiranje sta vedno aktualni področji informatike. Smer razvoja v razvitih državah na tem področju je delo z bazami za upravljanje s podatki in uporaba programskih jezikov četrte generacije.
V zgornjem pregledu dosežkov smo podali le tiste, ki se nanašajo na zadnjih pet let ali manj in ki so pomembni za razvoj in delo vnaprej. Videti je, kakor da se hvalimo, in dejansko se. Rečemo lahko, da je informatika v naši službi na strokovnem nivoju, kakršnega dosegata morebiti le še dva druga računska centra v službi, pa tudi v bližnji okolici jih ni prav dosti, ki bi nas v tem pogledu presegali. Uspehi seveda obvezujejo, do njih pa ne prihaja slučajno. Na to kaj smo dosegli, vplivajo različni faktorji na različne načine. Faktor, ki vpliva pozitivno, je izobraževanje in neprestano strokovno usposabljanje. To področje je zadovoljivo urejeno in prizadevati si moramo, da v prihodnosti ne bi prišlo do poslabšanja. Manj smo zadovoljni s tehničnimi in prostorskimi pogoji.
Ker so strokovni uspehi zelo močna motivacija, lahko rečemo, da bomo uspešni tudi v prihodnje, kolikor bo to odvisno od nas samih. Ob tem pa morajo biti izpolnjeni še objektivni pogoji, ki morajo ta osnovni pogoj dopolniti. Pri tem mislim na dolgoročne razvojne usmeritve za področje informatike, ki jih je služba sprejela, a jim zaradi različnih vzrokov, med katerimi finančni niso na zadnjem mestu, v celoti ne sledimo. Če naj bomo kot sektor in služba na področju informatike uspešni tudi v prihodnje, mora biti to omogočeno tudi tehnično, prostorsko in kadrovsko.
Oktober 1989
Ni komentarjev:
Objavite komentar