Novi APS za investicije

Na podlagi projekta za spremljanje in informiranje o investicijah (izdelan julija 1983) je SDK Jugoslavije pripravila zahtevek za izdelavo aplikacijskega programskega sistema (APS). Glede na to, da služba razpolaga s tremi računalniškimi sistemi (IBM, Burroughs in NCR v Bosni), je potrebno izdelati za vsak računalniški sistem poseben APS. Pri tem je SDK v Sloveniji dobila nalogo za izdelavo APS za računalniške sisteme IMB (to nalogo je dobil SERC Ljubljana) in Burroughs, medtem ko bo APS za NCR izdelala SDK v Bosni in Hercegovini. Zaradi enotne izdelave vseh treh APS je SDK Jugoslavije imenovala skupno delovno skupino, ki je po prejemu zahtevka za izdelavo APS, v skladu z internimi standardi službe, izdelala idejni projekt.

Zahtevek je bil izdelan in dopolnjen od konca decembra 1983 do maja 1984, idejni projekt pa je bil izdelan in verificiran 24. maja 1984. Od tega dne dalje delovna skupina nadaljuje delo pri izdelavi APS. Rok za izdelavo pa je 31. december 1984.

Obstoječi sistem in osnovna problematika

Sedanji podatki o investicijskih vlaganjih v Službi temeljijo na naslednjih statističnih raziskovanjih:

Izplačila za investicije, ki se spremljajo mesečno preko obdelave podatkov iz plačilnega prometa (R-1 in IN-1) ter mesečna poročila poslovnih bank o izplačilih iz investicijskih kreditov (IN-K-1).

Največja pomanjkljivost mesečne statistike o investicijskih izplačilih pa je med drugim tudi v nepopolnem zajemanja podatkov, ker v sedanjem sistemu ni mogoče spremljati investicijskih vlaganj iz deviznih sredstev in vlaganj iz domačih in tujih blagovnih kreditov. Naslednja pomanjkljivost pa je v nepopolni obdelavi podatkov po teritoriju in dejavnosti vlaganj, ker sedanji sistem zagotavlja samo podatke o investitorjih ne pa [tudi podatkov o investicijskih objektih.

Evidence in ankete o investicijah v teku in zagotovitvi sredstev.

To so za sedaj edine evidence v Službi, ki se vodijo po investicijskih objektih. Te evidence zagotavljajo zelo pomembne podatke o vsakem objektu v izgradnji (njegovi predračunski vrednosti, zagotovitvi sredstev po virih financiranja in drugo).

Pomanjkljivost teh podatkov je predvsem v definicijah (republiški predpisi) za pojem objekt, za določanje predračunske vrednosti in druge neusklajene kategorije. Naslednja pomanjkljivost je tudi v tem, da se poleg obstoječe zelo obsežne evidence investicij v službi (E-IN) dvakrat letno izvaja snemanje (IN-CB), da bi zbrali potrebne podatke za informiranje o investicijah v teku.

Podatki iz knjigovodstva uporabnikov družbenih sredstev

Ti podatki, ki jih uporabniki trimesečno predlagajo službi v zaključnih računih in periodičnih obračunih, vsebujejo pomembne podatke o investicijah v teku in investicijskih vlaganjih, o aktiviranih investicijah in razpoložljivih sredstvih za investicije.

Največje pomanjkljivosti te kategorije podatkov pa so tele:

1. podatke je mogoče zagotoviti samo po investitorjih,
2. ni podatkov za investitorje, ki ne predlagajo zaključnih računov in periodičnih obračunov,
3. podatki vsebujejo samo izplačila iz dinarskih sredstev, ni pa podatkov o izplačilih iz deviznih računov in drugih vlaganjih, ki v trenutku vlaganja ne predstavljajo izplačil.

V celoti je sedanji sistem spremljanja in informiranja o investicijah dokaj zapleten, kar se med drugim kaže tudi v tem, da je v službi več vzporednih, delnih in nepovezanih evidenc in statističnih raziskovanj.

Razvoj sistema informiranja o investicijah

V letu l983 je ZIS sprejel koncepcijo dolgoročnega razvoja informiranja o investicijah in predloge napredka v l. 1984. Dokument so pripravili Zvezni zavod za statistiko, Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije, Narodna banka Jugoslavije, Zvezni zavod za družbeno planiranje, Zvezni sekretariat za finance in Združenje bank Jugoslavije.

V skladu s predlogi napredka iz navedenega dokumenta in na podlagi drugih dokumentov v Službi in izven nje je lani posebna delovna skupina v Službi v
sodelovanju s predstavniki Zveznega zavoda za družbeno planiranje in Zveznega zavoda za statistiko izdelala projekt za spremljanje in informiranje o investicijah.

Projekt postavlja predvsem naslednje cilje:

1. usklajena delitev del v informiranju o investicijah med Službo in zavodi za statistiko,
2. izgradnja konsistentnega podsistema v sistemu družbenega sistema informiranja, ki bi zadovoljeval različne nivoje informiranja (združeno delo, DPS od občine do federacije, družbenopolitične organizacije itd.),
3. uvajanje novih enotnih evidenc po investicijskem objektu,
4. v okviru službe se vsa evidenca vodi na sredstvih AOP,
5. širše povezovanje s podatki drugih udeležencev v sistemu preko sredstev AOP.

Organizacija evidence

Osnovne poročevalske enote, ki dajejo individualne podatke o investicijah, so investitorji, SDK in banke.

Osnovne enote opazovanja, za katere se formirajo individualni podatki, so investicijski objekti (vsa investicijska vlaganja, za katera so po republiških predpisih predpisane obveznosti zagotovitve sredstev) in druga investicijska vlaganja posameznega investitorja (vlaganja za katera se po republiških predpisih ne zagotavljajo sredstva). Za vsak investicijski objekt se bo vodila evidenca od trenutka prijave izgradnje objekta službi, ko se formira evidenca, pa do trenutka izdaje uporabnega dovoljenja. Evidenca o investicijskih objektih se vodi po investitorjih, zato je identifikacijska številka objekta sestavljena iz žiro računa investitorja in zaporedne številke objekta v okviru enega investitorja.

Vsebina evidence

Evidenca vsebuje poleg splošnih podatkov o investitorjih (podatki iz RUDS) in objektih (naziv, šifra dejavnosti, teritorij, oznaka prioritete, karakter gradnje, pomembnejši datumi itd.) naslednje finančne podatke:

podatki o predračunski vrednosti (45 elementov), ki jih predlagajo investitorji (skupaj s splošnimi podatki o objektu) ob prijavi investicije (obr. IN-1) in prijava sprememb predračunske vrednosti (obr. IN-2),

pogodbene investicije in ugotavljanje plačil (17 elementov), podatke daje Služba iz svojih evidenc, ki jih vodi kontrola (obr. IN-4),

izvršena izplačila in druga izvršena vlaganja (37 elementov), podatke daje Služba na osnovi plačilnega prometa, banke o izvršenih izplačilih iz sredstev odobrenih kreditov (obr. IN-K-l), investitorji o izvršenih plačilih iz deviznih sredstev in drugih vlaganjih za katera niso izvršena plačila v trenutku vlaganja (IN-3).

Zajemanje in obdelava podatkov ter informiranje

Podatke o investicijskem objektu zajema tista podružnica kjer ima investitor svoj žiro račun. Izjemo predstavljajo investitorji (TOZD), ki poslujejo preko skupnega žiro računa na nivoju delovne organizacije. Podatke za te investitorje zajema podružnica, ki vodi skupni žiro račun delovne organizacije. Te podatke pa podružnica mesečno dostavlja tisti podružnici, ki pokriva območje kjer ima investitor (TOZD) svoj sedež. Z navedeno izmenjavo podatkov zagotovimo obdelavo podatkov po teritoriju investitorja.

Obdelavo podatkov izvajajo vse organizacijske enote in to:

• podružnice na nivoju občin
• centrale na nivoju republike
• SDKJ na nivoju SFRJ

Podatki se obdelujejo:

• mesečno o izvršenih izplačilih za investicije v tekočem letu iz računov investitorjev in iz sredstev kreditov,
• trimesečno vse druge obdelave (po predhodno izvršeni izmenjavi podatkov po teritoriju objektov med organizacijskimi enotami Službe) kot npr. po dejavnosti in teritoriju investitorja, po namenu vlaganja in lokaciji investicijskega objekta, po prioritetnih dejavnostih itd.

SDK Jugoslavije je predpisala 112 informativno-analitičnih tabel kot okvirni  obseg enotne obdelave.

Temeljne rešitve aplikacijskega programskega sistema

Delovna skupina je upoštevala predvsem naslednji dve načeli:

temeljne programske rešitve naj bodo čim bolj enotne za vse tri računalniške sisteme,
zagotoviti čim večjo prilagodljivost programov glede dograjevanja sistema - tako pri vhodnih podatkih kakor tudi pri izhodih informacijah.

Obe načeli sta rešeni preko posebnega sistema parametrov, ki omogočajo hitro prilagajanje programov in so enotni za vse tri računalniške sisteme.

Tako npr. parametri, ki povezujejo oznake AOP vhodnih obrazcev z mestom zapisa v stavkih omogoča hitro prilagoditev programov v primeru spremembe finančnih podatkov (oznake AOP) v vhodnih obrazcih. V tem primeru spremenimo samo navedene parametre (le-ti so izven programa), programov pa ne spreminjamo.

Zgoraj prikazan parameter določa tako izgled glave, ki bo izpisana v izhodni tabeli, kakor tudi vsebino podatkov v stolpcih (v vrstici z zvezdica).

Poleg navedenega moramo s parametri določiti še način grupiranja podatkov kot npr.:

S 1 OBCIN OBCINA XXX-XXXXXXXXX
S 2 DEJIN4 Po PODROCJIH IN PANOGAH DEJAVNOSTI INVESTITORJA

Kar pomeni, da bodo podatki grupirani po občinah in za vsako občino po področjih in panogah dejavnosti investitorja.

Še nekaj o organizaciji datotek. Zaradi racionalnega izkoriščanja kapacitet na magnetnih diskih in zaradi racionalnosti glede hitrosti obdelave je celotna evidenca organizirana v dveh datotekah:

datoteka s podatki po investicijskih objektih s splošnimi podatki o investitorju (razen naziva, ki ga po potrebi dobimo iz RUDS) in objektu ter z vsemi finančnimi podatki o objektu. Izvršena vlaganja v objekt so zapisana po stanju od začetka gradnje do konca poročevalskega obdobja (62 finančnih podatkov v stavku. Stavek je objekt kar pomeni za Slovenijo približno 2000 stavkov,
datoteka s podatki o vlaganjih v tekočem letu tako v objekte kot tudi druga vlaganja za vsakega investitorja, ki niso vezana na objekt. To je37 finančnih podatkov v stavku - stavek je objekt ali druga vlaganja investitorja kar pomeni za Slovenijo red velikosti 10.000.

September 1984