Polomija prvega dne

AROPS so izdelali projektanti in programerji na Glavni centrali v Beogradu. V živo še ni bil uporabljen nikjer. Predlagali smo, da naredimo prvo poskusno obdelavo na podatkih plačilnega prometa ekspoziture Kamnik. Pripravili smo dokumente, speljali predvideni postopek, do rezultatov pa sploh nismo prišli.

Ne vem, kako so uspeli pretentati direktorja, da rezultati poskusa niso pomembni in da s paketom ni nič narobe. Pa smo šli v živo s celo podružnico. No, izpiskov ni bilo. Pri nas se je zbrala čez noč vsa beograjska ekipa. Programirali so in popravljali. Čez nekaj dni je stvar stekla.

Cena je bila pošastna.

Osramotili smo se pred računalniško in poslovno javnostjo, v podružnici smo ostali vse dni do prvega izpiska, spali, kolikor smo sploh spali, smo v pisarnah po stolih, pozabili, kje smo prvega dne parkirali kolesa in avte, po prihodu domov so se pričele živčne in z njimi povezane prebavne težave. V grlu se nam je zataknil cmok razočaranja.

Takega začetka ne privoščim niti najhujšemu sovražniku.




Maj 1973

Projekt POLIFEM

V stari grški mitologiji so bili Kiklopi (samo ime pomeni "okroglo oko") velikani z enim samim očesom v glavi. Pričevanja o njihovem življenju se precej razlikujejo:

• Heziod govori o treh kiklopih - Arg, Bront in Sterop naj bi bili otroci Urana in Geje, pozneje Zevsovi predani služabniki; iz maščevanja jih je ubil Apolon
• Homerjevi kiklopi naj bi živeli v pečinah otoka, ki so ga pozneje identificirali kot Sicilijo; med njimi je najbolj znan Polifem, ki je ujel Odisejevo posadko.

Pravljic se nadaljuje, zapleta, mi pa se vprašamo, kaj ima pri vsem SDK. Na prvi pogled nič, z malo domišljije in kančkom potrpljenja pa morda le nekaj. Poglejmo!

Že dolgo časa obupani delavci funkcij zunaj računalniške obdelave podatkov so prijetno presenečeni s spremembami v načinu obveščanja o novih APS-ih, ki so jih izdelali delavci SROP-a; poleg rednega obveščanja z dopisi smo priče obširnega oznanjevanja novih projektov tudi v »Obvestilih«.

Da bi spoznali za kakšno spremembo gre, vas bom na kratko seznanil s kronologijo dogodkov, ki so vezani s to temo in katere lahko dokumentiram. Na sestanku pomočnikov direktorjev in vodij ROP-a dne 17. 6. 1988 je bilo sklenjeno, med ostalim, da se izdela popis programov za osebne računalnike. To zaradi tega, ker vse podružnice niso bile seznanjena s tem, da so jim že na voljo določeni programi.

Dne 08. 09. 1988 so podružnice prejele pregled programov za osebne računalnike, s pripombo: »Uvajanje programov in usposabljanje delavcev bo zagotovila funkcija, za področje dela katere se programi uporabljajo, vzdrževanje programov pa mora v sodelovanju s funkcijo zagotoviti dobavitelj ali avtor programov. Pri instaliranju vseh programov in osebnih računalnikov bo po potrebi sodeloval sektor ROP
centrale.« Pripomba je lahko razumljiva, ker na seznamu programov ni bilo kompletnega programa, ki bi bil izdelan v SROP-u.

Na sestanku pomočnikov direktorjev in vodij ROP-a dne 16. 2. 1990 je bilo sklenjeno, med ostalim, da »Sektor za računalniško obdelavo podatkov bo tekoče obvešča] podružnice o projektih v razvoju.«

Dne 13. 03. 1990 so podružnice prejele katalog aplikacijskih programskih sistemov na osebnih računalnikih v SDK Slovenije in interno navodilo za arhiviranje le-teh. Katalog vsebuje APS-e, ki so izdelani v sektorju ROP centrale. V spremnem dopisu predlagajo, da vse podružnice formirajo podobne kataloge in sprejmejo tak način arhiviranja ter tekoče obveščajo SROP o morebitnih spremembah.

Dne 23. 05. 1990 so podružnice prejele »informacijo o novih programih za osebne računalnike«, v kateri se omenjajo štirje novi programi, ki sicer niso končani ampak so že v razvoju ali v tesni fazi (izpisovanje virmanskih nalogov, evidenca sodnih sklepov, evidenca telefonskih nalogov, evidenca trakov). Dne 26. 09. 1990 so podružnice prejele opisni listič za APS ČEKI, ki je izdelan po zahtevku podružnice Ljubljana in v podružnici tudi verificiran. Na koncu, »last but not least«, APS ARGUS, ki dopolnjuje to vse bolj svetlo podobo in o katerem poroča gospod XY.

Eppur si muove !

Zelo mi je všeč, da so v Službi poleg pridnih delavcev tudi duhoviti delavci, ki so sposobni ljudem približati še tako tuje področje kot je računalništvo. Gospod XY gotovo sodi med njih. Ker nobena stvar ni tako dobra, da ne bi bila lahko boljša, si upam opozoriti na nekaj pomanjkljivosti v njegovem tekstu.

Osebno menim, da je namen teksta »Projekt ARGUS« predstavitev novega APS-a ARGUS. Avtor teksta, kljub svojim škotskim prednikom, ne varčuje (s prostorom in besedami):

Od tukaj naprej je zapisano tudi v originalu malce zmedeno, pa vseeno!

Podatki, ki jih JUTRANJI PROGRAM vzdržuje se nahajajo v naslednjih podatkovnih zbirkah - datotekah:

Na glavnem računalniku se starta JUTRANJI PROGRAM, sledi tipična zaporedna (batch) obdelava:

Vidimo da je osnovna naloga JUTRANJEGA PROGRAMA vzdrževanje vseh podatkov v ustreznih podatkovnih zbirkah. To vzdrževanje obsega:

• odpiranje imetnikov računov - VP (vrsta posla) 9,
• popravljanje podatkov imetnikov računov - VP 1,
• zapiranje posameznih imetnikov računov - VP5

Konkretno pa se v SDK Ljubljana uporablja naslednja strojna oprema:
centralna procesna enota IBM 4341 z 8 MB glavnega spomina,
zunanji spomin na diskovnih enotah IBM 3375 in 3380 ter ustrezne kontrolne enote - skupaj 16,4 GB...

Programska oprema pa ja naslednja:
celoten računalniški sistem kontrolira operacijsko programje VM/SP, ki omogoča delitev strojne opreme različnim uporabnikom kot zaključne celote, VSE/SP je osnovni operacijski sistem, ki omogoča...

Do leta 1990 delavci referata RIR, ki je lociran v Ljubljani, Titova 66, računski center pa na Cankarjevi 18, niso imeli nobene računalniške opreme. Letos pa so dobili osebni računalnik IBM AT z opremo:

• 1 MB spomina
• 30 MB trdi disk
• 1,2 MB disketna enota
• tiskalnik

Konec  zmedenega besedila !

Šele na koncu nam pove kaj (bo) omogočal) novi APS. Tako smo veliko več zvedeli o delovanju jutranjega programa, hardware-ski konfiguraciji SROP-a, sistemskem in aplikativnem software-ju, ki ga uporabljajo delavci SROP-a, osebnem računalniku v oddelku RUDS (RIR) podružnice Ljubljana, kot o novem APS-u.

Spoštovani gospod XY, stari nemški pregovor pravi: »Preveč lepila slabo drži«.

Če pa je to vse, kaj se o APS-u ARGUS lahko pove v tem trenutku (in to ni nič posebnega, ker že dolgo obstajajo transakcije s podobnimi funkcijami), potem »Projekt ARGUS« dejansko lahko imenujemo »Projekt POLIFEM«.

Sedaj smo ponovno pri mitološkem enookem velikanu!


November 1990

Hitrejši prenos sredstev

S telekomunikacijskimi prenosi bi lahko pospešili hitrost kroženja denarja v obtoku, vendar si upamo o tem le na tiho razmišljati.

Morda se lahko najprej vprašamo o namenu tega zakona. Če izhajamo iz predpostavke, da je finančna nedisciplina med ostalimi vzroki tudi eden od razlogov za naraščajočo nelikvidnost, potem bi omenjeni zakon vsaj za toliko izboljšal likvidnost, kolikor se bo zaradi njega izboljšala finančna nedisciplina. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že od samega začetka podrobno določa kazenske sankcije za kršilce finančne nediscipline. Očitno pa ta instrumentarij v pogojih našega gospodarjenja ni bil dovolj močan, da bi zavrl te pojave. Posledica tega je, da smo si izmislili 7.a člen v zakonu o zavarovanju plačil, ki je teoretično odigral vlogo prototipa letošnjega intervencijskega zakona. S tem smo določili še eno sankcije več, oziroma razširili krog odgovornosti na tiste, ki s to zadevo nimajo nič skupnega. Z malo nagajivosti bi lahko rekel, da lahko že sedaj razmišljamo, katero dodatno kazen bomo v letu 1985 uporabili, če bomo ugotovili, da učinki tega predpisa ne bodo zadovoljivi. Menim, da imamo kazenskih določb v zakonu o zavarovanju plačil čisto dovolj in vsakemu po meri. Zdi se, da bo večja sankcija za tistega, ki ne bo sposoben v redu poravnati svojih obveznosti, pravzaprav izguba bonitete pri bankah in poslovnih partnerjih, seveda pa se tega še naprej ne bodo zavedali tisti sistemi, ki imajo na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov monopolni položaj.

No, pa bodi dovolj filozofiranja. Kako smo se mi pripravili na navedeni zakon? Naj še enkrat spomnim, da smo že lansko leto lahko prebrali 7.a člen z grožnjo, da bo ta veljal od 1. januarja naprej. V interni kontroli smo novembra lani anketirali uporabnike družbenih sredstev, primerjali njihove izjave s prijavami na OBZ obrazcih. Mislim, da je bila plod tega dela tudi informacija o pripravljenosti uporabnikov na določilo 7.a člena. No, ZIS je konec leta odložil uporabo tega člena za eno leto. Ker pomenijo določila letošnjega intervencijskega zakona pravzaprav razširitev 7.a člena in ker se o tem piše in govori že eno leto, tudi v sredstvih javnega obveščanja, menim, da ne bi smelo biti razloga za nepripravljenost ali neinformiranost. V juniju je bila na to temo izvedena še ena anketa. V interni kontroli v podružnici Kranj smo na začetek uporabe zakona in na potrebno dokumentacijo opozorili uporabnike družbenih sredstev v dveh okrožnicah. O tem se je govorilo na področnih seminarjih društva računovodskih in finančnih delavcev. Na Jesenicah smo na ta zakon pa tudi na druge ukrepe, opozarjali na delovnih posvetili z gospodarstveniki. Na te posvete je bila vabljena služba, organiziral pa jih je občinski izvršni svet. Morda je sedaj, pred začetkom izvajanja, še nekoliko nejasnosti in več vprašanj uporabnikov v zvezi s samo tehniko in razumevanjem zapadlih neporavnanih obveznosti po zakonu. Za samo pripravo je bilo na razpolago več časa kot sicer.

Sprašujete nas, kako lahko prispevamo, da bo teh organizacij čim manj. Prav gotovo bo treba biti v kontaktu s tistimi uporabniki, ki bodo v naših enotah že imeli prijavljene zapadle obveznosti na OBZ obrazcih. To delo za interne kontrolorje ne bo prav nič prijetno in bo zahtevalo od njih, pa tudi od drugih oddelkov več poglobljenega dela pri razreševanja posameznih primerov. Gotovo bodo interni kontrolorji »veseli« novih obrazcev ODN ali ODI, kot da bi bilo teh in podobnih evidenc do sedaj premalo. Verjetno je, da se bodo še v večji meri koristili dnevni prilivi, ki jih kontrolorji lahko zvedo v oddelkih AOP in prištejejo k izpiskom stanj žiro računov. Menimo, da se bo zlasti v izplačilnih dnevih osebnih dohodkov povečal telefonski prenos sredstev. Naj omenim, da so ta sredstva, vsaj za ekspoziture, ki oddajajo dokumente v obdelavo v podružnico že ob 11.15 uri, uporabna pretežno le do tega trenutka in da so zlasti v kritičnih dnevih telefonski nalogi za občane pravi balast. Posebno jezo pa povzročajo tisti s simboličnimi zneski in bil bi že skrajni čas, da se dogovorimo in določimo spodnjo mejo zneska, ki bi bil lahko sporočen po telefonu. S hitrejšim prenosom sredstev torej lahko tudi nekaj pripomoremo. Poznana nam je ideja o telekomunikacijskih prenosih, katere realizacija bi na tem področju pomenila verjetno premik za en kvalitetni razred navzgor in s tem pospešila hitrost kroženja denarja v obtoku. Čeprav za te zadeve nismo poklicani, si upamo o tem le na tihem razmišljati.

Julij 1984

Mednarodni obrtni sejem v Celju (MOS 96)

Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 96) smo predstavili novost na področju opravljanja domačega plačilnega prometa, to je ELEKTRONSKO POSLOVANJE med Agencijo in pravnimi osebami. Osnova za uvajanje tega načina poslovanja je standard vhodnih in izhodníh dokumentov (Ur.l. RS, št. 9/ 95). ki je že oblikovan pri predlaganju nalogov na magnetnem mediju. Obenem je ta standard tudi temelj za pripravo sporočil po EDIFACT standardu, ki se bo predvidoma uporabljal pri računalniški izmenjavi podatkov.

Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.

Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.

Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.

Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.

Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.

Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.

Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.

Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.

V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.

Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.

V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.

Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.

Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.

Oktober 1996

"Goreli" računalniki

Velika gasilska vaja v SDK Maribor

V ponedeljek, 20. oktobra 1986, smo v sodelovanju z gasilci PGD Maribor - mesto priredili veliko gasilsko vajo v podružnici. Vaja se je pričela ob 16. uri in 30 minut in je trajala do 17. ure. Zatulile so sirene po mestu, kmalu nato so že pridrveli z vključenimi sirenami in modrimi lučmi trije gasilski avtomobili. Kdor ni vedel, da gre za vajo, je mislil, da res gori SDK. Gasilci in delavci v podružnici smo vajo vzeli zelo resno.

Tik pred prihodom gasilcev smo vrgli dimno bombo na streho, da seje kadilo, kot da je res pravi požar. Gasilci so prek strehe pridrveli v AOP, ker je »gorel« računalnik, opremljeni z aparati za dihanje in z »B« cevmi za gašenje z vodo. Gasilski avto iz leta 1934 je raztegnil lestev in reševal ljudi iz tretjega nadstropja. Štirje naši mladeniči so se spustili po lestvi in varno pristali na pločniku pred stavbo. Na hodniku v I. nadstropju, kjer je računalnik in je »gorelo«, so člani naše gasilske ekipe že gasili z gasilskimi aparati. Računalnik se gasi s haloni, ne več s SO2 kot včasih. Tehnika gašenja je že zelo napredovala.

Bilo je tudi nekaj »ranjenih«, ki so jih strokovno previli člani naše ekipe prve pomoči in jim tudi nudili prvo medicinsko pomoč. Štab je deloval brezhibno in usmerjal in vodil gašenje do prihoda gasilcev. Ko so prispeli gasilci, so prevzeli komando nad gašenjem, kar je tudi pravilno.

Da je lahko vaja nemoteno potekala, ima največ zaslug ekipa Narodne zaščite, ki je odstranila parkirane avtomobile okoli stavbe in drugim preprečila parkiranje. Prostor smo nujno potrebovali, saj so bili trije gasilski avtomobili pred stavbo. Narodna zaščita je tudi strokovno zavarovala ves prostor okoli stavbe, da radovedneži niso motili gasilcev pri delu. Pri izvedbi vaje je sodelovalo 22 gasilcev društva Maribor-mesto, 8 naših, 6 članov ekipe prve pomoči, 6 članov narodne zaščite in 3 člani štaba.

Z PGD Maribor-mesto že več let dobro sodelujemo. Večkrat so nam pripravili vajo in poveljnik društva Rajko Safran nam je predaval o požarni varnosti.

Iz vsake vaje smo se nekaj naučili, zato so takšne koristne za delavce podružnice in tudi za tiste, ki jih opazujejo s ceste. Mesec oktober je mesec varstva pred požari, zato v tem mesecu prirejamo gasilske vaje. Vsi si želimo, da bo ta tradicija obveljala še v prihodnje.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Gasilko društvo Maribor mesto in Civilna zaščita pri podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Mariboru sta izvedli vajo v okviru meseca požarne varnosti. Vodja akcije Rajko Safran nam je povedal, da je vaja dobro uspela, saj so izbrali primeren način gašenja. Požar je namreč »izbruhnil« v računalniškem centru in treba je bilo gasiti s plini. Civilna zaščita SDK pa je »napodila« avtomobile s parkirnega prostora in poškodovanim dala prvo pomoč. Predsednik  rotovških gasilcev Milan Eržen nam je povedal, da bi bilo zaradi parkiranih avtomobilov težko ukrotiti požar, ki bi izbruhnil v SDK, pri Večeru, v Merkurju, Timi ali Kreditni banki Maribor.


November 1986

Bodite složni

December 1995

Nekega poznojesenskega dne, ko je že rahlo snežílo, me je pot zanesla k našemu nekdanjemu direktorju, ki je že dolgo časa v pokoju, h gospodu Zdravku Žmitku. Pisati ali delati intervju z njim se mi je zdela naravnost čudovita stvar prav v času velikih sprememb v APPN.

Ko sem stopal po stopnicah bloka, v katerem prebiva s svojo družino, me je mučila velika radovednost, kaj mi bo oziroma kaj nam bo povedal naš nekdanji direktor.

Navadno začenjamo intervju z vprašanjem, kdaj je bil kdo rojen, kje se je šolal itd. Mene za spremembo tokrat ni zanimalo vse to, ampak druge bolj življenjske stvari. Pa vendar mi je g. Žmitek vseeno povedal, da je že zelo zgodaj delal prve korake na takratni Narodni banki. Neki nemir, mogoče računovodski, ga je zato za nekaj časa oddaljil v takratni Zavod Postojnske jame. Toda kot pravimo SDK-jevci, nekje si okužen s SDK virusom, zato se je vrnil na takratni SDK kot direktor in tu tudi dočakal upokojitev.

Z navdušenjem mi je pripovedoval, kako dobro so se razumeli delavci podružnice Postojna in ekspozitur v Ilirski Bistrici in Sežani. Vendar pa se je zaradi večje navezanosti gospodarstva na primorsko stran ekspozitura Sežana priključila podružnici Koper. Med drugim je omenil, kako so sodelovali in še sedaj sodelujejo delavci v Ilirski Bistrici z delavci Koprske banke, sicer pa vemo, da velja, kjer se sosedje prepirajo, ni dobro.

V nadaljevanju razgovora me je seznanil z neko svojo veliko željo, ki pa jo je uresničil le delno, ker se je prej upokojil. "Veš, vse je bilo urejeno za graditev nove poslovne stavbe, a smo se pač morali obnašati racionalno in smo šli zato v adaptacijo stare stavbe iz tridesetih let tega stoletja." Pa še to je dodal: "Izredno sem vesel, da je vaša sedanja direktorica tako skrbno izpeljala adaptacijo stavbe. Marsikdo bi se tega velikega dela ustrašil."

Žilica mi ni dala miru, da ga ne bi povprašal, kako je lahko prenašal različne napore pri takratnem načinu dela. "Marsikdaj ni bilo lahko, a sem to, strokovno povedano, kompenziral s sprehodi na bližnji Nanos, kjer sem bil tako rekoč kuhan in pečen. Če se mi je tlak preveč dvignil, sem pač moral to zadevo nekako znižati, pa je šlo s planinarjenjem na nižje." Nisem ga prekinil, ko je z veliko ljubeznijo govoril o planinah, o vsakodnevnih sprehodili na Pečno reber nad Postojno. "Vi mladi premalo hodite v hribe. Danes, v dobi računalnikov, si vsak dan v taki ali drugačni stresni situaciji, zato se moraš sprostiti - in to ti nudi le sprehod v gorski raj."

Ko sem ga vprašal za njegov prosti čas, mi je začel govoriti o svojem delu v planinski organizaciji in društvu upokojencev ter se nato malce nasmehnil in nadaljeval: "Saj vendar veš, da smo upokojenci najbolj zaposleni. Pa pustiva šalo, ker mi ni dolgčas. Gledam televizijo, poslušam radio, berem časopise in knjige, torej vidiš, da sem kar zaposlen. Najlepše mi je takrat, ko grem s svojo soprogo in psičko Seto na sprehod."

In tu je za trenutek počakal in me pogledal nekam vprašujoče, češ saj vem, kaj me hočeš vprašati. In res, to sem hotel vedeti. "Da," mi je odgovoril, vem kaj je novega v agenciji. To vem, ne samo iz polemik, ki jih poslušam in berem, ampak tudi iz razgovorov s svojimi nekdanjimi sodelavci." Vendar je takoj dodal: "Ko nam je bilo najbolj hudo in smo morali delati in delati, smo bili složni med seboj. In če to dosežeš, moraš končno priti do cilja. Stvari, ki delujejo, je treba dograjevati."

Še sva klepetala o njegovem delu v, naj mi bo oproščeno, SDK, o dogodivščinah, o Postojni, skratka, o stvareh, o katerih razmišljamo vsak dan.

Ko sem odhajal, je zaželel vsem svojim znancem obilo zdravja in razumevanja. Pri tem se je spomnil tudi svoje družine.

Da je že čas, da grem, me je spomnila psica Seta, ki je že čakala svojo večerjo. Ko sem bil pri vratih, mi je še enkrat dejal: "Bodite složni!"

Na poti domov sem premišljeval o velikem pomenu teh dveh besed. Ali smo tega res sposobni ???

Nagrada SDKJ

Maj 1977

Višemu organizatoru AROPS-a za računare Burruughs, pripalo je posebnu priznanje i novčana nagrada u iznosu od 10.000 dinara, za izvanredan doprinos unapredjenja metoda rada u obavljanju poslova Službe na sredstvima za automatsku obradu podataka, a naročito prilikom prelaska organizacionih jedinica Službe na automatsku obradu podataka.

Na izvršavanje ovih i svih drugih zadataka drug ispoljava izuzetno zalaganje, visok osečaj odgovornosti za svoj rad i izvršavanje zadataka u celini, izuzetan smisao za oučavanje suštine problema i izvanrednu sposobnost za njihovo rešavanje, pri čemu radnim zadacima često podredjuje svoje slobodno vreme.

Dobrim delom je samoinicijativno i samostalno razradio model i organizaciju prelaska organizacionih jedinica Slučbe na automatsku obradu podataka sa računarima Burroughs. U sklopu toga, pripremio je poseban priručnik u kojem su razradjena uputstva za organizovanje rada za prelazak na automatsku obradu podataka kao i za samo izvodjenje automatske obrade. Metod koji je razradio kao i priručnik poslužili su za obuku organizatora iz republičkih i pokrajinskih službi na seminarima koje je takodje vodio.

Veliki je lični doprinos na organizaciji prevodjenja poslova na avtomatsku obradu u filijalama Kutina, Kotor, a delimično i Dubrovnik. Viši organizator spada medju najzaslužnije radnike SDKJ i za konstantnu ažurnost programskog paketa automatizacije redovnih operativnih poslova Službe na računarima Burroughs, kao i za osamostaljivanje radnika Službe za njegovo održavanje i razvijanje.

~~~~~~~~~~~~~~

V maju 1977 je bilo 10.000 jugoslovanskih dinarjev po približnem preračunu avgusta 2013 enakovredno dobrih 5.100 EURO.

Ima kdo ustreznejši podatke ozirom preračun?