S telekomunikacijskimi prenosi bi lahko pospešili hitrost kroženja denarja v obtoku, vendar si upamo o tem le na tiho razmišljati.
Morda se lahko najprej vprašamo o namenu tega zakona. Če izhajamo iz predpostavke, da je finančna nedisciplina med ostalimi vzroki tudi eden od razlogov za naraščajočo nelikvidnost, potem bi omenjeni zakon vsaj za toliko izboljšal likvidnost, kolikor se bo zaradi njega izboljšala finančna nedisciplina. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev že od samega začetka podrobno določa kazenske sankcije za kršilce finančne nediscipline. Očitno pa ta instrumentarij v pogojih našega gospodarjenja ni bil dovolj močan, da bi zavrl te pojave. Posledica tega je, da smo si izmislili 7.a člen v zakonu o zavarovanju plačil, ki je teoretično odigral vlogo prototipa letošnjega intervencijskega zakona. S tem smo določili še eno sankcije več, oziroma razširili krog odgovornosti na tiste, ki s to zadevo nimajo nič skupnega. Z malo nagajivosti bi lahko rekel, da lahko že sedaj razmišljamo, katero dodatno kazen bomo v letu 1985 uporabili, če bomo ugotovili, da učinki tega predpisa ne bodo zadovoljivi. Menim, da imamo kazenskih določb v zakonu o zavarovanju plačil čisto dovolj in vsakemu po meri. Zdi se, da bo večja sankcija za tistega, ki ne bo sposoben v redu poravnati svojih obveznosti, pravzaprav izguba bonitete pri bankah in poslovnih partnerjih, seveda pa se tega še naprej ne bodo zavedali tisti sistemi, ki imajo na trgu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov monopolni položaj.
No, pa bodi dovolj filozofiranja. Kako smo se mi pripravili na navedeni zakon? Naj še enkrat spomnim, da smo že lansko leto lahko prebrali 7.a člen z grožnjo, da bo ta veljal od 1. januarja naprej. V interni kontroli smo novembra lani anketirali uporabnike družbenih sredstev, primerjali njihove izjave s prijavami na OBZ obrazcih. Mislim, da je bila plod tega dela tudi informacija o pripravljenosti uporabnikov na določilo 7.a člena. No, ZIS je konec leta odložil uporabo tega člena za eno leto. Ker pomenijo določila letošnjega intervencijskega zakona pravzaprav razširitev 7.a člena in ker se o tem piše in govori že eno leto, tudi v sredstvih javnega obveščanja, menim, da ne bi smelo biti razloga za nepripravljenost ali neinformiranost. V juniju je bila na to temo izvedena še ena anketa. V interni kontroli v podružnici Kranj smo na začetek uporabe zakona in na potrebno dokumentacijo opozorili uporabnike družbenih sredstev v dveh okrožnicah. O tem se je govorilo na področnih seminarjih društva računovodskih in finančnih delavcev. Na Jesenicah smo na ta zakon pa tudi na druge ukrepe, opozarjali na delovnih posvetili z gospodarstveniki. Na te posvete je bila vabljena služba, organiziral pa jih je občinski izvršni svet. Morda je sedaj, pred začetkom izvajanja, še nekoliko nejasnosti in več vprašanj uporabnikov v zvezi s samo tehniko in razumevanjem zapadlih neporavnanih obveznosti po zakonu. Za samo pripravo je bilo na razpolago več časa kot sicer.
Sprašujete nas, kako lahko prispevamo, da bo teh organizacij čim manj. Prav gotovo bo treba biti v kontaktu s tistimi uporabniki, ki bodo v naših enotah že imeli prijavljene zapadle obveznosti na OBZ obrazcih. To delo za interne kontrolorje ne bo prav nič prijetno in bo zahtevalo od njih, pa tudi od drugih oddelkov več poglobljenega dela pri razreševanja posameznih primerov. Gotovo bodo interni kontrolorji »veseli« novih obrazcev ODN ali ODI, kot da bi bilo teh in podobnih evidenc do sedaj premalo. Verjetno je, da se bodo še v večji meri koristili dnevni prilivi, ki jih kontrolorji lahko zvedo v oddelkih AOP in prištejejo k izpiskom stanj žiro računov. Menimo, da se bo zlasti v izplačilnih dnevih osebnih dohodkov povečal telefonski prenos sredstev. Naj omenim, da so ta sredstva, vsaj za ekspoziture, ki oddajajo dokumente v obdelavo v podružnico že ob 11.15 uri, uporabna pretežno le do tega trenutka in da so zlasti v kritičnih dnevih telefonski nalogi za občane pravi balast. Posebno jezo pa povzročajo tisti s simboličnimi zneski in bil bi že skrajni čas, da se dogovorimo in določimo spodnjo mejo zneska, ki bi bil lahko sporočen po telefonu. S hitrejšim prenosom sredstev torej lahko tudi nekaj pripomoremo. Poznana nam je ideja o telekomunikacijskih prenosih, katere realizacija bi na tem področju pomenila verjetno premik za en kvalitetni razred navzgor in s tem pospešila hitrost kroženja denarja v obtoku. Čeprav za te zadeve nismo poklicani, si upamo o tem le na tihem razmišljati.
Julij 1984
sobota, 10. avgust 2002
Mednarodni obrtni sejem v Celju (MOS 96)
Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS 96) smo predstavili novost na področju opravljanja domačega plačilnega prometa, to je ELEKTRONSKO POSLOVANJE med Agencijo in pravnimi osebami. Osnova za uvajanje tega načina poslovanja je standard vhodnih in izhodníh dokumentov (Ur.l. RS, št. 9/ 95). ki je že oblikovan pri predlaganju nalogov na magnetnem mediju. Obenem je ta standard tudi temelj za pripravo sporočil po EDIFACT standardu, ki se bo predvidoma uporabljal pri računalniški izmenjavi podatkov.
Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.
Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.
Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.
Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.
Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.
Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.
Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.
Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.
V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.
Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.
V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.
Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.
Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.
Oktober 1996
Do sedaj so pravne osebe pošiljate podatke v plačilni promet večinoma na papirju in na magnetnih medijih, kot sta magnetni trak in disketa. Na podoben način so sprejemale tudi informacije o spremembah na žiro računu (magnetni medij) ali z neposredno računalniško povezavo. V zadnjem času pa se je hitro povečalo tudi poizvedovanje o stanju in prometu na računu s pomočjo zvočne pošte, to je SALDOTEL-a.
Zanimivo je, da pravne osebe vidijo največji pomen pri uvajanju elektronskega poslovanja prav na področju plačilnega prometa. To je pošiljanje nalogov, sprejemanje sporočil oziroma podatkov o opravljenih plačilnih transakcijah in sprejemanje drugih informacij (spremembe na žiro računu) prek elektronskega načina poslovanja.
Veliko zanimanje za tak način pošiljanja nalogov v Agencijo so pokazali predstavni pravnih oseb z velikim obsegom poslovanja, ki tudi večkrat dnevno pošiljajo naloge v Agencijo. Prav tako pa se zanj zanimajo predstavniki pravnih oseb z manjšim obsegom poslovanja, ki podatke z nalogov pošiljajo iz krajev, bolj oddaljenih od Agencije in jim to veliko pomeni zaradi prihranka časa.
Glede na to, da skoraj vsaka pravna oseba že ima potrebno opremo (osebni računalnik, razpoložljiva klicna linija in modem), je ta aplikacija še bolj zanimiva.
Pravne osebe namreč lahko pri elektronskem poslovanju uporabljajo več komunikacijskih protokolov (X.400 - elektronski poštni predal, elektronska pošta, klicna linija in Internet). V zadnjem času je izredno zanimanje za povezavo v Internet omrežje, zato je veliko obiskovalcev vprašalo, kakšen je postopek pri pošiljanju nalogov prek Internet omrežja v Agencijo.
Osnova za prehod na elektronsko poslovanje z Agencijo je, da pravna oseba najprej pripravi podatke v takem formatu, kot je predpisano pri pošiljanju nalogov na magnetnem mediju.
Pri tem pa imajo pravne osebe pomisleke, ker so še premalo seznanjene s prednostmi in drugimi ugodnostmi, ki jih imajo pri plačilu stroškov za opravljeni plačilni promet.
Zaradi tega so tovrstne predstavitve na sejmih izredno učinkovite in verjetno bo treba tudi v prihodnje temu področju posvetiti veliko publicitete.
V Podružnici Celje ugotavljamo, da se je po končanem Mednarodnem sejmu v Celju oglasilo že veliko strank v organizacijskem delu računalniške obdelave podatkov.
Povprašujejo za program NALOGI in za druge informacije v zvezi s sodobnejšimi načini opravljanja plačilnega prometa.
V naši podružnici pravne osebe uporabljajo naslednje načine računalniškega povezovanja: INFORMACIJSKI SERVIS SDK, INFORMACIJSKI SISTEM ZA BANKE IN ZA DRUGE PRAVNE OSEBE, PAGING SISTEM in SALDOTEL.
Pri uvajanju ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA smo na začetku, čeprav je veliko povpraševanja, zato bomo morali še veliko postoriti.
Na koncu je treba izročiti posebno zahvalo in pohvalo vsem avtorjem aplikacije, ki so omogočili pripravo zelo uspešne in odmevne predstavitve. Prav tako je treba pohvaliti vse delavce SRISa in SROPa, ki so pripravili računalniško opremo za nemoteno delovanje ali sodelovali pri predstavitvah. Isto velja tudi za delavce iz Podružnice Celje, ki so bili prisotni na vseh področjih.
Oktober 1996
sreda, 10. julij 2002
"Goreli" računalniki
Velika gasilska vaja v SDK Maribor
V ponedeljek, 20. oktobra 1986, smo v sodelovanju z gasilci PGD Maribor - mesto priredili veliko gasilsko vajo v podružnici. Vaja se je pričela ob 16. uri in 30 minut in je trajala do 17. ure. Zatulile so sirene po mestu, kmalu nato so že pridrveli z vključenimi sirenami in modrimi lučmi trije gasilski avtomobili. Kdor ni vedel, da gre za vajo, je mislil, da res gori SDK. Gasilci in delavci v podružnici smo vajo vzeli zelo resno.
Tik pred prihodom gasilcev smo vrgli dimno bombo na streho, da seje kadilo, kot da je res pravi požar. Gasilci so prek strehe pridrveli v AOP, ker je »gorel« računalnik, opremljeni z aparati za dihanje in z »B« cevmi za gašenje z vodo. Gasilski avto iz leta 1934 je raztegnil lestev in reševal ljudi iz tretjega nadstropja. Štirje naši mladeniči so se spustili po lestvi in varno pristali na pločniku pred stavbo. Na hodniku v I. nadstropju, kjer je računalnik in je »gorelo«, so člani naše gasilske ekipe že gasili z gasilskimi aparati. Računalnik se gasi s haloni, ne več s SO2 kot včasih. Tehnika gašenja je že zelo napredovala.
Bilo je tudi nekaj »ranjenih«, ki so jih strokovno previli člani naše ekipe prve pomoči in jim tudi nudili prvo medicinsko pomoč. Štab je deloval brezhibno in usmerjal in vodil gašenje do prihoda gasilcev. Ko so prispeli gasilci, so prevzeli komando nad gašenjem, kar je tudi pravilno.
Da je lahko vaja nemoteno potekala, ima največ zaslug ekipa Narodne zaščite, ki je odstranila parkirane avtomobile okoli stavbe in drugim preprečila parkiranje. Prostor smo nujno potrebovali, saj so bili trije gasilski avtomobili pred stavbo. Narodna zaščita je tudi strokovno zavarovala ves prostor okoli stavbe, da radovedneži niso motili gasilcev pri delu. Pri izvedbi vaje je sodelovalo 22 gasilcev društva Maribor-mesto, 8 naših, 6 članov ekipe prve pomoči, 6 članov narodne zaščite in 3 člani štaba.
Z PGD Maribor-mesto že več let dobro sodelujemo. Večkrat so nam pripravili vajo in poveljnik društva Rajko Safran nam je predaval o požarni varnosti.
Iz vsake vaje smo se nekaj naučili, zato so takšne koristne za delavce podružnice in tudi za tiste, ki jih opazujejo s ceste. Mesec oktober je mesec varstva pred požari, zato v tem mesecu prirejamo gasilske vaje. Vsi si želimo, da bo ta tradicija obveljala še v prihodnje.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Gasilko društvo Maribor mesto in Civilna zaščita pri podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Mariboru sta izvedli vajo v okviru meseca požarne varnosti. Vodja akcije Rajko Safran nam je povedal, da je vaja dobro uspela, saj so izbrali primeren način gašenja. Požar je namreč »izbruhnil« v računalniškem centru in treba je bilo gasiti s plini. Civilna zaščita SDK pa je »napodila« avtomobile s parkirnega prostora in poškodovanim dala prvo pomoč. Predsednik rotovških gasilcev Milan Eržen nam je povedal, da bi bilo zaradi parkiranih avtomobilov težko ukrotiti požar, ki bi izbruhnil v SDK, pri Večeru, v Merkurju, Timi ali Kreditni banki Maribor.
November 1986
V ponedeljek, 20. oktobra 1986, smo v sodelovanju z gasilci PGD Maribor - mesto priredili veliko gasilsko vajo v podružnici. Vaja se je pričela ob 16. uri in 30 minut in je trajala do 17. ure. Zatulile so sirene po mestu, kmalu nato so že pridrveli z vključenimi sirenami in modrimi lučmi trije gasilski avtomobili. Kdor ni vedel, da gre za vajo, je mislil, da res gori SDK. Gasilci in delavci v podružnici smo vajo vzeli zelo resno.
Tik pred prihodom gasilcev smo vrgli dimno bombo na streho, da seje kadilo, kot da je res pravi požar. Gasilci so prek strehe pridrveli v AOP, ker je »gorel« računalnik, opremljeni z aparati za dihanje in z »B« cevmi za gašenje z vodo. Gasilski avto iz leta 1934 je raztegnil lestev in reševal ljudi iz tretjega nadstropja. Štirje naši mladeniči so se spustili po lestvi in varno pristali na pločniku pred stavbo. Na hodniku v I. nadstropju, kjer je računalnik in je »gorelo«, so člani naše gasilske ekipe že gasili z gasilskimi aparati. Računalnik se gasi s haloni, ne več s SO2 kot včasih. Tehnika gašenja je že zelo napredovala.
Bilo je tudi nekaj »ranjenih«, ki so jih strokovno previli člani naše ekipe prve pomoči in jim tudi nudili prvo medicinsko pomoč. Štab je deloval brezhibno in usmerjal in vodil gašenje do prihoda gasilcev. Ko so prispeli gasilci, so prevzeli komando nad gašenjem, kar je tudi pravilno.
Da je lahko vaja nemoteno potekala, ima največ zaslug ekipa Narodne zaščite, ki je odstranila parkirane avtomobile okoli stavbe in drugim preprečila parkiranje. Prostor smo nujno potrebovali, saj so bili trije gasilski avtomobili pred stavbo. Narodna zaščita je tudi strokovno zavarovala ves prostor okoli stavbe, da radovedneži niso motili gasilcev pri delu. Pri izvedbi vaje je sodelovalo 22 gasilcev društva Maribor-mesto, 8 naših, 6 članov ekipe prve pomoči, 6 članov narodne zaščite in 3 člani štaba.
Z PGD Maribor-mesto že več let dobro sodelujemo. Večkrat so nam pripravili vajo in poveljnik društva Rajko Safran nam je predaval o požarni varnosti.
Iz vsake vaje smo se nekaj naučili, zato so takšne koristne za delavce podružnice in tudi za tiste, ki jih opazujejo s ceste. Mesec oktober je mesec varstva pred požari, zato v tem mesecu prirejamo gasilske vaje. Vsi si želimo, da bo ta tradicija obveljala še v prihodnje.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Gasilko društvo Maribor mesto in Civilna zaščita pri podružnici Službe družbenega knjigovodstva v Mariboru sta izvedli vajo v okviru meseca požarne varnosti. Vodja akcije Rajko Safran nam je povedal, da je vaja dobro uspela, saj so izbrali primeren način gašenja. Požar je namreč »izbruhnil« v računalniškem centru in treba je bilo gasiti s plini. Civilna zaščita SDK pa je »napodila« avtomobile s parkirnega prostora in poškodovanim dala prvo pomoč. Predsednik rotovških gasilcev Milan Eržen nam je povedal, da bi bilo zaradi parkiranih avtomobilov težko ukrotiti požar, ki bi izbruhnil v SDK, pri Večeru, v Merkurju, Timi ali Kreditni banki Maribor.
November 1986
nedelja, 7. julij 2002
Bodite složni
December 1995
Nekega poznojesenskega dne, ko je že rahlo snežílo, me je pot zanesla k našemu nekdanjemu direktorju, ki je že dolgo časa v pokoju, h gospodu Zdravku Žmitku. Pisati ali delati intervju z njim se mi je zdela naravnost čudovita stvar prav v času velikih sprememb v APPN.
Ko sem stopal po stopnicah bloka, v katerem prebiva s svojo družino, me je mučila velika radovednost, kaj mi bo oziroma kaj nam bo povedal naš nekdanji direktor.
Navadno začenjamo intervju z vprašanjem, kdaj je bil kdo rojen, kje se je šolal itd. Mene za spremembo tokrat ni zanimalo vse to, ampak druge bolj življenjske stvari. Pa vendar mi je g. Žmitek vseeno povedal, da je že zelo zgodaj delal prve korake na takratni Narodni banki. Neki nemir, mogoče računovodski, ga je zato za nekaj časa oddaljil v takratni Zavod Postojnske jame. Toda kot pravimo SDK-jevci, nekje si okužen s SDK virusom, zato se je vrnil na takratni SDK kot direktor in tu tudi dočakal upokojitev.
Z navdušenjem mi je pripovedoval, kako dobro so se razumeli delavci podružnice Postojna in ekspozitur v Ilirski Bistrici in Sežani. Vendar pa se je zaradi večje navezanosti gospodarstva na primorsko stran ekspozitura Sežana priključila podružnici Koper. Med drugim je omenil, kako so sodelovali in še sedaj sodelujejo delavci v Ilirski Bistrici z delavci Koprske banke, sicer pa vemo, da velja, kjer se sosedje prepirajo, ni dobro.
V nadaljevanju razgovora me je seznanil z neko svojo veliko željo, ki pa jo je uresničil le delno, ker se je prej upokojil. "Veš, vse je bilo urejeno za graditev nove poslovne stavbe, a smo se pač morali obnašati racionalno in smo šli zato v adaptacijo stare stavbe iz tridesetih let tega stoletja." Pa še to je dodal: "Izredno sem vesel, da je vaša sedanja direktorica tako skrbno izpeljala adaptacijo stavbe. Marsikdo bi se tega velikega dela ustrašil."
Žilica mi ni dala miru, da ga ne bi povprašal, kako je lahko prenašal različne napore pri takratnem načinu dela. "Marsikdaj ni bilo lahko, a sem to, strokovno povedano, kompenziral s sprehodi na bližnji Nanos, kjer sem bil tako rekoč kuhan in pečen. Če se mi je tlak preveč dvignil, sem pač moral to zadevo nekako znižati, pa je šlo s planinarjenjem na nižje." Nisem ga prekinil, ko je z veliko ljubeznijo govoril o planinah, o vsakodnevnih sprehodili na Pečno reber nad Postojno. "Vi mladi premalo hodite v hribe. Danes, v dobi računalnikov, si vsak dan v taki ali drugačni stresni situaciji, zato se moraš sprostiti - in to ti nudi le sprehod v gorski raj."
Ko sem ga vprašal za njegov prosti čas, mi je začel govoriti o svojem delu v planinski organizaciji in društvu upokojencev ter se nato malce nasmehnil in nadaljeval: "Saj vendar veš, da smo upokojenci najbolj zaposleni. Pa pustiva šalo, ker mi ni dolgčas. Gledam televizijo, poslušam radio, berem časopise in knjige, torej vidiš, da sem kar zaposlen. Najlepše mi je takrat, ko grem s svojo soprogo in psičko Seto na sprehod."
In tu je za trenutek počakal in me pogledal nekam vprašujoče, češ saj vem, kaj me hočeš vprašati. In res, to sem hotel vedeti. "Da," mi je odgovoril, vem kaj je novega v agenciji. To vem, ne samo iz polemik, ki jih poslušam in berem, ampak tudi iz razgovorov s svojimi nekdanjimi sodelavci." Vendar je takoj dodal: "Ko nam je bilo najbolj hudo in smo morali delati in delati, smo bili složni med seboj. In če to dosežeš, moraš končno priti do cilja. Stvari, ki delujejo, je treba dograjevati."
Še sva klepetala o njegovem delu v, naj mi bo oproščeno, SDK, o dogodivščinah, o Postojni, skratka, o stvareh, o katerih razmišljamo vsak dan.
Ko sem odhajal, je zaželel vsem svojim znancem obilo zdravja in razumevanja. Pri tem se je spomnil tudi svoje družine.
Da je že čas, da grem, me je spomnila psica Seta, ki je že čakala svojo večerjo. Ko sem bil pri vratih, mi je še enkrat dejal: "Bodite složni!"
Na poti domov sem premišljeval o velikem pomenu teh dveh besed. Ali smo tega res sposobni ???
Nekega poznojesenskega dne, ko je že rahlo snežílo, me je pot zanesla k našemu nekdanjemu direktorju, ki je že dolgo časa v pokoju, h gospodu Zdravku Žmitku. Pisati ali delati intervju z njim se mi je zdela naravnost čudovita stvar prav v času velikih sprememb v APPN.
Ko sem stopal po stopnicah bloka, v katerem prebiva s svojo družino, me je mučila velika radovednost, kaj mi bo oziroma kaj nam bo povedal naš nekdanji direktor.
Navadno začenjamo intervju z vprašanjem, kdaj je bil kdo rojen, kje se je šolal itd. Mene za spremembo tokrat ni zanimalo vse to, ampak druge bolj življenjske stvari. Pa vendar mi je g. Žmitek vseeno povedal, da je že zelo zgodaj delal prve korake na takratni Narodni banki. Neki nemir, mogoče računovodski, ga je zato za nekaj časa oddaljil v takratni Zavod Postojnske jame. Toda kot pravimo SDK-jevci, nekje si okužen s SDK virusom, zato se je vrnil na takratni SDK kot direktor in tu tudi dočakal upokojitev.
Z navdušenjem mi je pripovedoval, kako dobro so se razumeli delavci podružnice Postojna in ekspozitur v Ilirski Bistrici in Sežani. Vendar pa se je zaradi večje navezanosti gospodarstva na primorsko stran ekspozitura Sežana priključila podružnici Koper. Med drugim je omenil, kako so sodelovali in še sedaj sodelujejo delavci v Ilirski Bistrici z delavci Koprske banke, sicer pa vemo, da velja, kjer se sosedje prepirajo, ni dobro.
V nadaljevanju razgovora me je seznanil z neko svojo veliko željo, ki pa jo je uresničil le delno, ker se je prej upokojil. "Veš, vse je bilo urejeno za graditev nove poslovne stavbe, a smo se pač morali obnašati racionalno in smo šli zato v adaptacijo stare stavbe iz tridesetih let tega stoletja." Pa še to je dodal: "Izredno sem vesel, da je vaša sedanja direktorica tako skrbno izpeljala adaptacijo stavbe. Marsikdo bi se tega velikega dela ustrašil."
Žilica mi ni dala miru, da ga ne bi povprašal, kako je lahko prenašal različne napore pri takratnem načinu dela. "Marsikdaj ni bilo lahko, a sem to, strokovno povedano, kompenziral s sprehodi na bližnji Nanos, kjer sem bil tako rekoč kuhan in pečen. Če se mi je tlak preveč dvignil, sem pač moral to zadevo nekako znižati, pa je šlo s planinarjenjem na nižje." Nisem ga prekinil, ko je z veliko ljubeznijo govoril o planinah, o vsakodnevnih sprehodili na Pečno reber nad Postojno. "Vi mladi premalo hodite v hribe. Danes, v dobi računalnikov, si vsak dan v taki ali drugačni stresni situaciji, zato se moraš sprostiti - in to ti nudi le sprehod v gorski raj."
Ko sem ga vprašal za njegov prosti čas, mi je začel govoriti o svojem delu v planinski organizaciji in društvu upokojencev ter se nato malce nasmehnil in nadaljeval: "Saj vendar veš, da smo upokojenci najbolj zaposleni. Pa pustiva šalo, ker mi ni dolgčas. Gledam televizijo, poslušam radio, berem časopise in knjige, torej vidiš, da sem kar zaposlen. Najlepše mi je takrat, ko grem s svojo soprogo in psičko Seto na sprehod."
In tu je za trenutek počakal in me pogledal nekam vprašujoče, češ saj vem, kaj me hočeš vprašati. In res, to sem hotel vedeti. "Da," mi je odgovoril, vem kaj je novega v agenciji. To vem, ne samo iz polemik, ki jih poslušam in berem, ampak tudi iz razgovorov s svojimi nekdanjimi sodelavci." Vendar je takoj dodal: "Ko nam je bilo najbolj hudo in smo morali delati in delati, smo bili složni med seboj. In če to dosežeš, moraš končno priti do cilja. Stvari, ki delujejo, je treba dograjevati."
Še sva klepetala o njegovem delu v, naj mi bo oproščeno, SDK, o dogodivščinah, o Postojni, skratka, o stvareh, o katerih razmišljamo vsak dan.
Ko sem odhajal, je zaželel vsem svojim znancem obilo zdravja in razumevanja. Pri tem se je spomnil tudi svoje družine.
Da je že čas, da grem, me je spomnila psica Seta, ki je že čakala svojo večerjo. Ko sem bil pri vratih, mi je še enkrat dejal: "Bodite složni!"
Na poti domov sem premišljeval o velikem pomenu teh dveh besed. Ali smo tega res sposobni ???
Nagrada SDKJ
Maj 1977
Višemu organizatoru AROPS-a za računare Burruughs, pripalo je posebnu priznanje i novčana nagrada u iznosu od 10.000 dinara, za izvanredan doprinos unapredjenja metoda rada u obavljanju poslova Službe na sredstvima za automatsku obradu podataka, a naročito prilikom prelaska organizacionih jedinica Službe na automatsku obradu podataka.
Na izvršavanje ovih i svih drugih zadataka drug ispoljava izuzetno zalaganje, visok osečaj odgovornosti za svoj rad i izvršavanje zadataka u celini, izuzetan smisao za oučavanje suštine problema i izvanrednu sposobnost za njihovo rešavanje, pri čemu radnim zadacima često podredjuje svoje slobodno vreme.
Dobrim delom je samoinicijativno i samostalno razradio model i organizaciju prelaska organizacionih jedinica Slučbe na automatsku obradu podataka sa računarima Burroughs. U sklopu toga, pripremio je poseban priručnik u kojem su razradjena uputstva za organizovanje rada za prelazak na automatsku obradu podataka kao i za samo izvodjenje automatske obrade. Metod koji je razradio kao i priručnik poslužili su za obuku organizatora iz republičkih i pokrajinskih službi na seminarima koje je takodje vodio.
Veliki je lični doprinos na organizaciji prevodjenja poslova na avtomatsku obradu u filijalama Kutina, Kotor, a delimično i Dubrovnik. Viši organizator spada medju najzaslužnije radnike SDKJ i za konstantnu ažurnost programskog paketa automatizacije redovnih operativnih poslova Službe na računarima Burroughs, kao i za osamostaljivanje radnika Službe za njegovo održavanje i razvijanje.
~~~~~~~~~~~~~~
V maju 1977 je bilo 10.000 jugoslovanskih dinarjev po približnem preračunu avgusta 2013 enakovredno dobrih 5.100 EURO.
Ima kdo ustreznejši podatke ozirom preračun?
četrtek, 6. junij 2002
SQL in GDDM
Omogočanje direktnega dostopa do podatkov SDK
April 1986
V sektorju za računalniško obdelavo podatkov smo proti koncu leta 1985 instalirali novo opremo, ki po zmožnostih centralnega procesorja daleč prekaša prejšnjo. Ravno tako imamo na voljo veliko več prostora za hranjenje podatkov na diskovnih enotah. Razširitve v teh dveh smereh ne pomenijo najbolj važne novosti. Bistveno spremembo pomeni nakup komunikacijske enote, ki nam omogoča povezavo z drugimi računalniki ali povezavo oddaljenih uporabnikov v SDK ali zunaj SDK na naš računalnik.
Zmogljivejši procesor in zadosten prostor na diskih pa sta osnovna pogoja za uporabo kompleksnejših programskih produktov. Namreč, večina novejših programskih paketov zahteva za svoje normalno delovanje veliko prostora na diskih in precej glavnega spomina. Hkrati z razširitvijo strojne opreme smo se odločili tudi za posodobitev programske opreme. Od podjetja Intertrade, zastopnika IBM, smo si izposodili programska paketa Structured Query Language (SQL) in Graphical Data Display Manager (GDDM) z namenom, da jih pokažemo vsem potencialnim uporabnikom v službi in izven nje ter se na podlagi mnenja bodočih uporabnikov odločimo o najemu le-teh.
V dogovoru z vodstvom službe smo se odločili, da pripravimo tri predstavitve (demonstracije, prezentacije), na katerih bi obvestili uporabnike o novostih, ki jih pripravljamo. Demonstracije naj bi potekale v realnih okoliščinah (s tehničnega stališča) tako, da bi uporabniki dobili čim bolj verno predstavo bodočega načina dela. Potem, ko smo pregledali nekaj dvoran v Ljubljani, smo se, iz več razlogov, odločili za Cankarjev dom.
Prva predstavitev je bila za analitike iz SDK v SRS, druga za direktorje podružnic iz SRS ter za člane sveta službe in tretja za največje zunanje uporabnike naših podatkov.
Kljub temu, da je šlo v bistvu za prikazovanje ene in iste stvari, je vsaka prezentacija zahtevala posebno pripravo, in sicer iz sledečih razlogov:
- različne skupine poslušalcev
- razen prve skupine (naših analitikov) smo imeli v drugih dveh skupinah še zelo heterogeno sestavo same skupine, kar posebej velja za tretjo skupino (politiki, strokovni delavci, računalničarji, novinarji itd.),
- cilji prezentacije so bili za vsako skupino različni, kar je bilo treba tudi pokazati s samo vsebino.
V nadaljevanju bomo povedali nekaj več o pripravi, poteku in rezultatih posameznih demonstracij.
Kljub nekaterim razlikam so vse tri prezentacije potekale na podoben način. Sestavljene so bile iz štirih delov, in sicer:
- Uvodni del, v katerem je bil razložen namen ter predstavljeni podatki SDK in oba programska produkta SQL in GDDM (trajanje: približno 30 minut).
- V drugem delu so se udeleženci razporedili v skupine okoli ekranov (v CD smo imeli 8 ekranov, povezanih z našim računalnikom na Cankarjevi 18) ter postavljali vprašanja delavcem ROP, ki so ta vprašanja »prevedli« v SQL razumljivo obliko (približno 30-45 minut, odvisno od interesa udeležencev).
- Naslednjih 15 minut je bilo namenjeno odgovorom na vprašanja udeležencev in diskusiji o tem, kar so videli.
- V zadnjem delu je bilo govora o tem, kako bomo vnaprej uporabljali SQL, možnosti povezave IBM in Burroughs podružnic na računalnik v Ljubljani ter o težavah, katere pričakujemo pri takšnem načinu dela (10 minut).
Najbolj objektivno oceno uporabnosti programskih paketov lahko dajo sami uporabniki. Upoštevajoč to dejstvo, smo za analitike, ki so se zbrali na svojem rednem letnem srečanju 20. februarja 1986 v Cankarjevem domu, pripravili prikaz delovanja naših novih programov. Izbor podatkov smo naredili v dogovoru z Informativno-analitskim oddelkom Centrala, pripravili pa smo naslednje skupine podatkov:
- Periodični obračun l-9/85 gospodarstvo in negospodarstvo SRS, vse elemente
- Datoteke investicij s stanjem 31. 12. 1985 (vsi investicijski objekti, republiška raven)
- Kumulativni podatki po podskupinah dejavnosti za SFRJ iz gospodarstva za leta 1981, 1982, 1983 in 1984 in sicer samo nekatere elemente (okrog 50 elementov).
Seveda je možno pripraviti podatke tudi iz ostalih obdelav, ki jih imamo v SDK. Menili smo, da so za demonstracijo delovanja programov dovolj te tri skupine podatkov.
Ohrabreni z rezultati prve demonstracije smo se odločili, da pripravimo nekaj podobnega za direktorje podružnic in člane sveta službe ter za naše največje uporabnike zunaj službe.
Demonstraciji sta potekali isti dan (2. aprila 1986) v prostorih Cankarjevega doma. Prva je bila ob 9. uri, druga pa ob 12. uri.
Podatki, ki smo jih tokrat pripravili, niso bili isti kot prvič. Razen podatkov o investicijah in kumulativnih podatkov iz ZR smo dodatno pripravili še naslednje skupine podatkov:
- Skrajšano shemo zaključnega računa za leto 1985
- Kadrovske evidenco zaposlenih v SDK v SRS
- Združene podatke SDK, Zavoda za statistiko Slovenije (ZSS) in Narodne banke Slovenije (NBS).
- Iz zaključnega računa, ki ima letos 664 elementov, smo naredili na predlog analitikov krajšo shemo z vsega skupaj 226 elementi. Ta shema je zelo podobna tisti, ki jo sicer predlaga SDK za zaključni račun.
- Kadrovska evidenca je bila pripravljena s posebnim namenom. Namreč, za delo s programom SQL je skoraj najbolj pomembno poznavanje strukture podatkov. Ker smo predvidevali, da bodo tudi prisotni ljudje, ki ne poznajo naših podatkov, smo pripravili kadrovsko evidenco. To pa poznajo skoraj vsi zaposleni, kajti povsod se vodijo zelo podobni podatki o delavcih.
Zadnja skupina podatkov je izzvala največ polemike, kakor pri nas v SDK, že pred demonstracijo, tako tudi med prisotnimi. Pokazali smo združene podatke NBS (uvoz in izvoz po TOZD) za leto 1983, ZSS (število zaposlenih in izobrazbena struktura po TOZD za leto 1983) in SDK (Zaključni račun 1985).
Na istem ekranu je bilo mogoče dobiti en stolpec s podatki SDK, v drugem stolpcu podatke NBS in v tretjem podatke ZSS. Res je, da so podatki medsebojno neusklajeni, kakor po vsebini in po načinu obračuna tako tudi časovno. Naš namen je bil pokazati rešitev samo tehničnega dela problema združevanja podatkov različnih organizacij, za vsebinski del pa so pooblaščeni drugi. Hkrati moramo priznati, da je tehnični del veliko lažje rešljiv kot pa vsebinski.
Medtem ko sta prvi dve demonstraciji bili »internega« značaja in bi si lahko dovolili manjši spodrsljaj, je tretja zahtevala maksimalno angažiranost z naše strani kakor tudi brezhibno delovanje instalirane opreme in programov. Na srečo, vse je potekalo brez problemov.
Odziv povabljenih predstavnikov naših največjih uporabnikov je presegel vsa pričakovanja. Zbralo se je okoli 70 ljudi iz Skupščine SRS, Zavoda za planiranje SRS, Republiškega sekretariata za finance, socialistične zveze, gospodarske zbornice, Narodne banke, Zavoda za statistiko, Republiškega komiteja za informiranje itd.
Redkokdaj se zgodi v računalništvu, da se kakšna novost sprejme s takšnim zadovoljstvom, kot se je to zgodilo tokrat. Praktično nismo slišali nobene negativne ocene uporabnosti programskega paketa. Prav gotovo je takšna ocena posledica premišljeno izbranih podatkov, brezhibnega delovanja programov in druge opreme. Vse to je omogočalo zelo hitre odgovore (od nekaj sekund do nekaj minut, odvisno od zahtevnosti zahteve).
Najbolj zadovoljni so bili naši analitiki na prvi prezentaciji. To je tudi logično, saj bo prav njim SQL največ pomagal. Imeti podatke vedno pri roki enostavno dosegljive, spreminjati zahteve po lastni želji in rezultate takoj videti na ekranskem terminalu ter jih po želji izpisati na tiskalniku je tisto, kar si vsakdo, ki ima vsakodnevno opravka s podatki, najbolj želi.
Tudi zunanji uporabniki so pokazali veliko zanimanje. V prvih dneh po prezentaciji smo že imeli nekaj pogovorov o možnostih direktne povezave na naš računalnik.
Kaj lahko pričakujemo od SQL pri nas v SDK? Prednosti njegove uporabe vidimo predvsem na sledečih področjih:
- vsem funkcijam (in ne samo analitikom) veliko hitrejši dostop do podatkov. Nikakor pa ne smemo misliti, da bomo s SQL reševali vse zahtevke. Še vedno bomo v računskem centru tiskali obdelave, ki imajo veliko izpisa
- delo preko ekrana je namenjeno reševanju tistih zahtevkov, ki nimajo obseženih izhodov (maksimalno nekaj printerskih strani)
- analitikom (in tudi drugim) iz vseh podružnic bo omogočen neposreden dostop do republiških podatkov
- če bodo na nas priključeni tudi zunanji uporabniki, lahko pričakujemo tudi manj zahtevkov od njih, ker jih bodo sami realizirali neposredno preko ekranskih terminalov
Začeli smo s popolnoma novim pristopom v računalniški obdelavi podatkov. Njegov osnovni cilj je podatke čim bolj približati uporabniku in mu omogočiti samostojno delo brez posredovanja računalničarjev.
Kdaj bomo vsem podružnicam omogočili uporabo SQL, je sedaj težko povedati. Realno je pričakovati, da se bo to zgodilo v naslednjih dveh, treh letih. Do takrat pa nas, ne samo delavce ROP, ampak tudi vse tiste, ki hočejo imeti podatke tako prirejene, čaka veliko skupnega dela.
Posebno važno je razumeti neizpodbitno dejstvo, da pripravljanje, zbiranje in urejanje podatkov predstavlja timsko delo, v katerem obvezno sodelujejo tudi uporabniki. Računalničarji smo brez njihovega aktivnega sodelovanja praktično brez moči.
Statistični paket za družbene vede SPSS
V tem sestavku bomo skušali predstaviti enega od programskih paketov, ki je namenjen analizi statističnih podatkov. Paket se imenuje SPSS (statistical package for the social sciences - Statistični paket za družbene vede) in je bil razvit na univerzi v Chicagu.
V krajšem uvodu bi spregovorili nekaj besed na splošno o programskih paketih, prednostih in pomanjkljívostih njihove uporabe. Pri opisu konkretnega paketa bomo največ pozornosti posvetili dvema značilnostma SPSS in sicer
- statističnih metod ter
- obdelave podatkov z računalniškega stališča.
Pristop k računalniški obdelavi določenega problema z uporabo programskega paketa je podoben pristopu k obdelavi s programom, ki ga naredi uporabnik sam. Vendar pa so med pristopoma nekatere bistvene in pomembne razlike, zaradi katerih bo kritični uporabnik rezultatov načrtovane obdelave vedno razmislil, kateri od obeh pristopov je, glede na okoliščine in možnosti primernejši.
Za pristop k obdelavi s programskim paketom je značilno sledeče:
- Programiranje algoritma ni potrebno ker je njegov program že vključen v paketu. Z malo dopolnilnega znanja je omogočen neposreden in samostojen pristop k delu na računalniku velikemu številu strokovnjakov s področja za katerega obstoji programski paket, čeprav ne obvladajo tehnike programiranja in ne poznajo programskega jezika
- Algoritem (metoda) za razrešitev naloge je že vnaprej izbran, ker so ga definirali razvijalci programskega paketa. Uporabnik zato lahko razreši nek problem s pomočjo paketa tudi če ne pozna natančno algoritma. To predstavlja še eno olajšavo pri uporabi računalnika, je pa tudi lahko pomanjkljivost. Namreč, sam algoritem je narejen za širok krog uporabnikov in ni vedno najboljši ali najbolj ekonomičen.
- Možni rezultati računalniške obdelave so v programskem paketu že vnaprej natančno predpisani. Upamo lahko, da so razvijalci programskega paketa bili dovolj dobri poznavalci področja, in da zato možni rezultati obdelave res predstavlja'o vse tiste potrebne informacije, ki jih uporabnik potrebuje.
- Vse te značilnosti uporabe uvrščajo programske pakete med priporočljive in nadvse koristne pripomočke za ekonomično delo in izrabo računalnikov. Zaradi tega se je tudi njihova uporaba zelo povečala in se vedno pojavljajo novi paketi za različna področja.
Značilnosti SPSS
Za področje statistike je bilo razvitih več paketov od katerih sta najbolj znana in rabljena SPSS in STATJOB. SPSS je prirejen za večje računalnike vseh znanih proizvajalcev: CDC, DEC, IBM, Honeywell, Burroughs, UNIVAC itd.
Možnosti na področju statistike
Kljub temu, da dodelitev statističnih metod na enostavne in bolj zahtevne ni najbolj primerna, nam bo prišla prav pri razlagi SPSS možnosti.
V enostavne statistike štejemo:
- izračun naslednjih vrednosti za določeno populacijo: aritmetične sredine, standardne napake, mediane, modusa, standardnega odklona, variance, koeficienta sploščenosti, ranga, vsote itd. Populacija, ki jo preučujemo je več enot izbranih po določenem kriteriju (področje, panoga, teritorialna pripadnost, organizacijska struktura itd.)
- izračun dvo in večjih kontingenčnih tabel ter naslednjih neparametričnih statistik za analizo tabel: hi-kvadrat, phi, kontingenčni koeficient, simetrični in asimetrični lambda itd.
- izračun in primerjavo nekaterih vrednosti za celotno populacijo, kakor tudi za njene manjše dele. Primer: izračunamo vrednost dohodka na delavca za celotno gospodarstvo in ga primerjamo z dohodkom na delavca po področjih, panogah, skupinah in podskupinah.
- dvovariantno korelacijsko analizo. Odvisnost med dvema spremenljivkama je mogoče prikazati s korelacijskim grafikonom, z izračunom korelacijskih koeficientov, koeficientov regresijske krivulje in tako dalje.
Od zahtevnejših statističnih metod omenjamo sledeče:
- multipla regresijska analiza. Pri dvovariantni korelacijski analizi preučujemo soodvisnost dveh spremenljivk. Pri regresijski analizi pa preučujemo relacije med eno odvisno ali kriterijsko spremenljivko in grupo neodvisnih spremenljivk. Primer: Za kriterijsko spremenljivko vzamemo čisti osebni dohodek na delavca in nas zanima kako na njega vplivajo dohodek na delavca, povprečno uporabljena osnovna sredstva in dohodek na sredstva.
- parcialna korelacijska analiza. Pri socioekonomskih pojavih redko srečamo čisto odvisnost dveh spremenljivk. Večinoma na eno spremenljivko vpliva več drugih. S parcialno korelacijsko analizo lahko odstranimo vplive ostalih in preučujemo samo čiste odnose med dvema spremenljivkama. Primer: odstranimo vpliv povprečno uporabljenih osnovnih sredstev in dohodka na sredstva na čisti osebni dohodek, pri čemer nas zanima čisti vpliv dohodka na delavca na čisti osebni dohodek.
- faktorska analiza. Za njo je predvsem značilno,da nam omogoča zmanjševanje vhodnih podatkov. Namreč, s faktorsko analizo lahko ugotovimo nekatere osnovne značilnosti ali relacije pri dani skupini spremenljivk, tako da te podatke lahko "preuredimo" ali "reduciramo" na manjšo skupino faktorjev ali komponent. To manjšo skupino potem obravnavamo kot izvirne variable, seveda z upoštevanjem medsebojnih relacij.
Razen teh treh statističnih metod se s pomočjo paketa SPSS lahko uporabimo tudi:
- diskriminacijske analize,
- kanonične korelacijske analize,
- multiple nelinearne regresijske analize,
- spektralne analize in
še cele množice statističnih metod.
Kljub temu, da so možnosti programskega paketa SPSS pri uporabi statističnih metod najbolj pomembna prednost paketa, bomo spregovorili še nekaj besed o prednostih z računalniškega stališča.
Možnosit na področju obdelave podatkov
SPSS ni programski jezik ter zaradi tega ne more programirati vse kar bi želeli. Tisto kar nam nudi, pa je dovolj (včasih preveč) za naše potrebe in kar je najbolj važno, uporaba je izredno enostavna.
Naštejmo nekaj značilnosti:
- Statistične obdelave so po naravi zaporedne in tudi SPSS dela z njimi, ki so lahko na disku, trakovih ali karticah.
- Omogočena je kreiranje, ažuriranje in arhiviranje sistemskih SPSS datotek s kompletnimi informacijami o spremenljivkah in njihovem formatu, o poddatotekah in številu enot itd.
- Maksimalno število spremenljivk v eni obdelavi je do 5.000. (Obdelava z največ spremenljivkami v SDK je obdelava zaključnih računov in ima nekaj manj kot 1.300 spremenljivk).
- Sortiranje podatkov izvedemo z pozivom podprograma za sort in seznamom spremenljivk, po katerih želimo imeti sortirano podatke.
- Možno je začasno ali permanentno izvršiti: transformacije podatkov, selekcionirati podatke, jim dati posebno utež (večjo ali manjšo veljavo), vzorčenje podatkov itd.
- Ena od značilnosti dela v SDK na področju statistike v (računskih centrih) je veliko izpisov različnih tabel. Programiranje izpisov je enostavna a zamudna naloga, zato bi uporaba SPSS pripomogla k hitrejši izdelavi tabel. S samo štirimi ključnimi besedami lahko formiramo izhodno listo in določimo: širino kolon, dolžino strani, komentarje in še kakšnih dvajset enostavnih statistik ter njihovih kombinacij za vsako kolono.
V tako kratkem sestavku je težko predstaviti obsežen paket kot je SPSS. Skušali smo izbrati tisto, kar bi lahko koristno uporabljali za naše delo.
Avgust 1982
Naročite se na:
Objave (Atom)