nedelja, 6. maj 2001

Bled EDIFACT 1989

Prototipna rešitev računalniške izmenjave podatkov v plačilnem prometu SDK


Junija 1989 je na Bledu Univerza v Mariboru, Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja organizirala 2. posvetovanje o "Računalniški Izmenjavi Podatkov" - RIP. Pri raziskovalni nalogi med drugimi sodeluje tudi SDK v SR Sloveniji, centrala Ljubljana.

Prispevek obravnava računalniško izmenjavo podatkov na področju plačilnega prometa v SDK.

Celotna realizacija je močno odvisna od sedanje zakonodaje in je temu primerna tudi predstavitev. Dodati velja tudi opozorilo, da je celotna predstavitev v razmeroma kratkem času sestavljena iz trenutno delujočih organizacijskih in programskih rešitev t.i. internih aplikacij in transakcij, ki jih redno uporabljamo pri dnevnem delu.

Današnji plačilni promet


Danes poteka delovni dan v SDK in tako tudi pri uporabniku približno na naslednji način:

Uporabnik dobi svojo celotno dokumentacijo (dnevni izpisek o spremembi na svojem žiro ali drugih računih, seznam vseh dokumentov in dokumente kot take) na sedežu organizacijske enote SDK. Obsoja tudi možnost, da vse to dobi po pošti. Tega načina se v največji meri poslužujejo tisti uporabniki, ki nimajo dnevnih sprememb na svojih računih (hišni sveti, društva itd).

SDK od pričetka svojega dela vnaša podatke s tistih dokumentov plačilnega prometa, ki so prispeli z jutranjo pošto. To so ti. zbirna aviza z drugih organizacijskih enot SDK in tudi območnih PTT organizacij. Vsi ti dokumenti so v veliki večini odobritev uporabniku. Ta sredstva, poznana kot priliv, so uporabniku na razpolago relativno pozno v delovnem dnevu - praviloma po 9,30 uri.

Uporabnik lahko za svoj morebitni priliv povpraša na šalterju SDK svojega kontrolorja. Pri uporabnikih, ki pričakujejo kakšna sredstva, je to še kako pomemben podatek, saj jih lahko še isti dan uporabljajo.

Potem, ko uporabnik pozna vsa svoja sredstva s katerimi ta dan operira, lahko prične z izdelovanjem ustreznih virmanskih nalogov za izvrševanje svojih obveznosti.

Trenutno SDK zapira svoja vrata ob 11,00 uri zato morajo do te ure vsi uporabniki dostaviti svojo dokumentacijo. Sledi kontrola zakonitosti in likvidnosti, nato pa pride časovno najbolj zahtevno delo - vnos podatkov na računalniške medije.

Običajno je to zaključeno do 15,00 ure, ko se prične računalniška obdelava dokumentov plačilnega prometa. To je poprečno za SDK podružnico v Ljubljani približno 160.000 dokumentov dnevno. Po sami obdelavi sledi še ročna obdelava: kompletiranje dokumentacije za druge organizacijske enote SDK in za uporabnike. Celotno delo za druge SDK je treba končati vsaj do 20,00 ure, ker je to čas, ko PTT zagotavljajo odpravo še isti dan. Krog je zaključen. Vidimo, da ima uporabnik na razpolago le manjši del od celotnega procesa v SDK. To je teoretično od 7,00 do 11,00 ure, praktično pa se zgosti ob uri, ko SDK zapira vrata za poslovanje.

Prototip plačilnega prometa


Že omenjena odvisnost od trenutno veljavne zakonodaje močno omejuje možnost za primerno in sodobno rešitev. Vsekakor se sama tehnologija ne da menjati, lahko pa olajšamo delo uporabnikom in ne nazadnje tudi sami SDK. Prototipna rešitev zato vključuje vse dosedanje postopke, omogoča pa še naslednje:

Uporabnik s pomočjo osebnega računalnika (več o tem v nadaljevanju) pogleda svoje stanje na žiro računu in drugih računih npr.ob 7,00 uri.

S pomočjo posebnega aplikacijskega programskega sistema (APS), ki je izdelan v SDK, kreira ustrezne zapise, ki vsebinsko ustrezajo in vsebujejo vse podatke virmanskega naloga, kot osnovnega dokumenta za poravnavanje obveznosti med partnerji.

Tako izdelani zapisi se s pomočjo TK prenesejo v SDK in seveda tudi takoj obdelajo. Izveden je bil prenos informacij od uporabnika do SDK (ne fizičnih nosilcev - papirja!), izvršena obdelava v SDK (kontrola, likvidnost) in tudi usmerjanje sredstev končnemu uporabniku. Če je ta v isti organizacijski enoti SDK, potem je tudi knjiženje v dobro njegovega računa, če pa je to v drugi organizacijski enoti SDK, potem se ta nakazila zbirajo in nekajkrat dnevno usmerjajo do ciljnega SDK. To seveda velja le za tiste organizacijske enote SDK, ki so vključene v računalniško izmenjevanje podatkov.

Vpogled v morebitni priliv sredstev je možen takoj in brez posredovanja delavcev SDK. Ta priliv pa ne pomeni le spremembo stanja na računu ampak tudi prikaz podatkov, ki so bili vzrok za spremembo stanja računa. Uporabnik je lahko takoj seznanjen, kdo in koliko mu plačuje. Vsekakor še manjka podatek zakaj mu plačuje.

Opisane postopke lahko uporabnik izvaja večkrat dnevno, vsekakor pa je možno po dogovoru tudi po tisti uri, ko sedaj SDK neha poslovati in do takrat, ko se prične računalniška obdelava dokumentov plačilnega prometa. Tako opisana prototipna rešitev ne menja nobenega sedanjega opravila ali postopka, ga le dopolnjuje in nudi večje možnosti uporabnikom. Nekaj podobnega bi lahko uredili tudi za ostale podatke, ki jih uporabniki izdelujejo in dostavljajo SDK (ZR,POR) itd. Te obdelave niso dnevno ažurne, so pa po obsegu kar zajetne in bi vsako zmanjševanje obsega vnosa pomembno prispevalo h kvaliteti na drugih področjih.

Oprema v SDK


Celotna prototipna rešitev je izdelana in prilagojena strojni in programski opremi, ki jo ima SDK v Ljubljani.

Strojna oprema obsega:

  • centralno procesno enoto IBM 4341-M02 z 8MB glavnega spomina
  • zunanji spomin na diskih IBM 3380 in 3375 - skupaj 11,4 GB
  • tiskalnik IBM 4245-2000 lpm
  • komunikacijski procesor IBM 3705-M82
  • terminalska oprema
  • osebni računalniki (PC kompatibilni)

Programska oprema pa obsega:

  • VM/SP za kontrolo, uporabo in dodelitev celotne strojne opreme
  • VSE/SP kot osnovno izvajalno sistemsko programje
  • ACF/VTAM za TK podporo in kontrolo
  • ACF/NCP za NPSI kot mrežno programje
  • CICS za odvijanje on-line transakcij
  • SQL/DS kot orodje za uporabo relacijske banke podatkov
  • CSP kot orodje jezikov 4 generacije

Kaj potrebuje uporabnik


Osebni računalnik IBM PC (ali kompatibilna oprema) je danes že tako razširjen, da smo vse naše rešitve gradili na naslednji opremi:

  • osebni računalnik
  • PC-DOS 3.30
  • trdi disk
  • disketna enota
  • SDLC kartica za povezavo z SDK računalnikom
  • modem

Ustrezno programsko opremo za vnos in kontrolo podatkov plačilnega prometa izdela SDK. To je APS, ki omogoča vnos podatkov z vseh vrst dokumentov plačilnega prometa. Vsebuje vse kontrole, ki so zakonsko predpisane. Rezultat so zapisi, ki so formalno pravilni in kot taki takoj vključljivi v plačilni promet. Edino odprto vprašanje je kontrola likvidnosti, ki pa se lahko opravi le na računalniškem sistemu v SDK. Ali drugače povedano: če ima uporabnik dovolj sredstev na svojem žiro računu, potem SDK dokumente lahko takoj obdela. Ponovno je treba opozoriti na trenutno veljavne predpise, ki zahtevajo "žig in podpis", to pa pomeni fizično prenašanje dokumentacije - papirja. Navedena aplikativna programska oprema je verificirana v SDK in jo bo uporabnik dobil v izvedljivi obliki.

Prikaz prototipne rešitve


Z navedeno strojno, programsko in aplikacijsko opremo lahko pogledamo naslednje:

  • pregled stanja na žiro računu,
  • dnevni promet uporabnika družbenih sredstev,
  • podatki o uporabniku oziroma njegova identifikacija po žiro računu,
  • podatki o vseh uporabnikih v Sloveniji,
  • pregled tistih podatkov dnevnega prometa uporabnika, ki so vključeni v TK mrežo.

Pregled stanja po žiro računu uporabnika


Ta aplikacija nam prikaže dejanski saldo na žiro računu, celotni dnevni promet v breme in dobro in na podlagi teh podatkov izračuna novi trenutni saldo uporabnika. Uporabnik lahko vsak trenutek pogleda, kakšno je njegovo trenutno finančno stanje, ki pa se spreminja glede na vnos novih podatkov.

Dnevni promet uporabnika družbenih sredstev


Uporabnik ima možnost pregleda nad posamičnimi vplačili in izplačili na svojem žiro računu. Dobi tudi informacijo o načinu vplačila oziroma izplačila, obračunskem sedežu, uporabniku, ki mu je nakazal denar in znesku ter datum specifikacije iz zbirnih aviz. Informacije o načinu vplačila oziroma izplačila se nahajajo v skrajnem levem delu ekrana. Pri dokumentih plačilnega prometa so možni naslednji viri informacij:

Oznaka naziv izvora informacije


  • 10/20 Zbirni avizo zadolžitve/odobritve
  • 11/21 Izplačilni/vplačilni nalogi s področnih pošt
  • 12/12 Izplačilni/vplačilni nalogi blagajn SDK
  • 13 Virmanski nalogi, ki bremenijo domačega uporabnika
  • 14 Prenosna vplačila z zbirnim nalogom zadolžitve
  • 16/26 Odposlani teleks nalogi zadolžitve/obremenitve
  • 17/27 Prejeti teleks nalogi zadolžitve/obremenitve
  • 18 Tranzitni nalogi in nalogi zadolžitve na tujem sedežu
  • 25 Barirane položnice in barirani čeki.



Kadar je oznaka vira na primer 10 oziroma 20 pomeni, da imamo naloge zbirnih aviz. Zbirni avizo sestavljajo dokumenti, ki smo jih dobili v izvršitev od drugih organizacijskih enot SDK. Vsak avizo ima podatke o oznaki sedeža iniciative, specifikacijo (tekoči dan v letu), skupno število nalogov, skupen znesek zbirnega aviza in oznako zadolžitve oziroma odobritve.

Podatki o uporabnikih oziroma njegova identifikacija po žiro računu


Ta transakcija nam prikaže naziv, naslov in kraj uporabnika, potem ko vpišemo pravilni žiro račun. Obstoja možnosti direktnega popravljanja omenjenih podatkov na centralnem računalniku. Ti podatki se nanašajo na uporabnike v okviru ene organizacijske enote SDK.

Podatki o vseh uporabnikih SDK v SR Sloveniji


Uporabnik lahko pregleda podatke vseh uporabnikov na območju SR Slovenije. Informacije, ki jih dobimo o uporabniku so:

  • naziv
  • naslov,
  • kraj,
  • dejavnost,
  • republika in občina,
  • poslovna banka,
  • organizacijska struktura,
  • značaj,
  • pomen,
  • sporazum,
  • številka registra,
  • žiro račun,
  • matična (statistična) številka delovne organizacije.

Dobimo torej vse pomembnejše podatke za identifikacijo na podlagi žiro računa uporabnika.

Pregled podatkov dnevnega prometa uporabnika, ki so vključeni v TK mrežo


Odvisno od načina izvršitve določenega dokumenta plačilnega prometa lahko takšen nalog SDK obdela na ti. TK način. To pomeni, da se izvrši računalniška izmenjava (batch) podatkov med tistimi organizacijskimi enotami SDK, ki so vključene v TK. Na takšen način obdelani dokumenti se večkrat dnevno vključujejo kot priliv končnemu uporabniku z možnostjo takojšnje uporabe.

Današnja računalniška mreže SDK na območju cele države povezuje med seboj vse republiške in pokrajinske centre (priloga 1 in 2). Na posamezno vozlišče v glavnem mestu posamezne republike ali pokrajine se naprej povezujejo vse organizacijske enote te republike ali pokrajine. Ko bo celotno povezovanje vseh SDK aktivno, bo to računalniška mreža s preko 100 računalniškimi sistemi.

junij 1989

sobota, 5. maj 2001

ODETTE

Sestavni del raziskovalne naloge Računalniško izmenjevanje podatkov - RIP, pri katerem sodeluje SDK, je tudi izmenjevanje izkušenj. Tako je Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja organizirala 27. 9. 1990 predavanje o izkušnjah z RIP v avtomobilski industrije Italije in Evrope. Predaval je vodilni delavec iz koncerna FIAT.
Računalniško izmenjevanje podatkov omogoča izmenjevanje poslovnih listin (računalniških izpisov) brez papirja in brez intervencij človeka. V razvitih državah je RIP že normalen pojav in sodoben način poslovanja. Avtomobilska industrija je pri tem odigrala pionirsko vlogo.
ODETTE (Organisation for Data Exchange by Tele Transmission in Europe) je projekt RIP (ang. EDI - Electronic Data Interchange) z nalogo izmenjevanja poslovnih informacij med proizvajalci in dobavitelji s pomočjo standardnih metod in modernih komunikacijskih načinov. ODETTE združuje proizvajalce avtomobilske industrije osmih evropskih držav: Švedske, Velike Britanije, Belgije, Nizozemske, Zvezne republike Nemčije, Francije, Italije in Španije. Končni cilj je nadomestiti sedanje postopke osnovane na "papirnati revoluciji" z direktnimi elektronskimi komunikacijami, s sodobno logistiko in z Just-In-Time načinom poslovanja. Tako se zmanjšajo stroški poslovanja in istočasno poveča učinkovitost.
Just In Time pomeni, da ob določenem času, na določenem kraju dobimo določeno količino in seveda zahtevano blago.
ODETTE vodijo predsednik in po en podpredsednik iz vsake države udeleženke s sedežem v Londonu. Operativno so naloge razdeljene na delovne skupine po naslednjih področjih:
  •          standardizacija dokumentov
  •          komunikacije
  •          pravne zadeve
  •          standardizacija nepovratne plastične embalaže
  •          sintaksa sporočil
  •          uvajanje in preizkušanje standardov
  •          črtna koda v transportu (slika 3)
  •          standard za prenos tehničnih risb in dokumentov
  •          carinske zadeve
  •          programski vmesniki (software interface).
Od leta 1987, ko je FIAT kupil ALFA ROMEO, obvladuje približno 90% vse avtomobilske industrije v Italiji in od takrat je Italija preko Fiata zastopana v ODETTE. Danes v celotni organizaciji Fiat na RIP način sodeluje okrog 200 udeležencev. Do aprila 1991 se bo ta številka povečala na 400, to pa je tudi 80% vseh partnerjev koncerna FIAT. Danes kroži v Fiatu okoli 2.500.000 vseh faktur, od tega 1.200.000 na RIP način. Ko bo leta 1992 vse poslovanje Fiata teklo po ODETTE, računajo na 100.000.000 sporočil mesečno. Da pa bodo to dosegli, jih čaka še naporno delo spremembe zakonodaje, ki bo dovoljevala izmenjevanje vseh računalniško izdelanih dokumentov neposredno med računalniki in seveda brez "papirja".

In kje je Republika Slovenija in tudi SDK ?

ponedeljek, 2. april 2001

Kompenzacija

 Bajtov inštitut ne odneha

Odmevna tožba Ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki je od Službe družbenega knjigovodstva zahteval štiri milijone mark odškodnine, je bila pred časom sicer zavrnjena, vendar pa s tem zadeva še ni utonila v pozabo. Predstojnik inštituta dr. Aleksander Bajt je namreč na višje sodišče naslovil pritožbo, pa tudi nekatere stvari kažejo, da bi za nekatere sporna pogodba med SDK in podjetjem Hermes SoftLab lahko doživela nekaj sprememb.

Kot smo že obširneje poročali, je ekonomski inštitut tožil Službo družbenega knjigovodstva, ker jih menda po krivici ni izbrala za najugodnejšega ponudnika računalniškega programa vsestranskega pobota. Namesto z njimi je SDK sklenil ekskluzivno pogodbo s podjetjem Hermes SoftLab, pred tem pa se z drugimi ponudniki programa sploh ni posvetoval. Čeprav je bil Bajtov inštitut pripravljen delati za trikrat nižjo ceno, poleg tega pa naj bi bil njihov program boljši od tekmečevega. Tožeča stranka je z takšno pristranskost pripisala zlasti tesnemu prijateljstvu donedavnega direktorja SDK in direktorja izbrane firme.

Temeljno sodišče v Ljubljani je marca letos omenjeno tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da med pravdnima strankama ni nobene pravne osnove, na podlagi katere bi bila SDK dolžna skleniti pogodbo z ekonomskim inštitutom. Menilo je, da bi bili upravičeni le do odškodnine za stroške z izdelavo programa, ne pa za izgubljen zaslužek. V oceno kakovosti obeh programov se sodišče ni spuščalo.

Ekonomski inštitut je v svoji pritožbi višjemu sodišču predlagal, naj zaradi »bistvene kršitve določb pravdnega postopka. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava« razveljavi sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. V 20 strani obsegajoči pritožbi med drugim piše: »Do nepravilne ugotovitve dejanskega stanja je verjetno prišlo, ker računalniški program kot produkt nima materialne oblike. Zato obrazloži sodbe spregleduje, da je položaj enak, kot če bi se povabilo SDK nanašalo na izdelavo materialnega produkta, na primera specifične stavbe, uporabne le za SDK. EIPF pa bi ob sprotnem obveščanju stranke in njenem spremljanju gradnje pol leta gradil in zgradili stavbo, ki jo je naročil SDK. Mnenje, da tožena stranka z graditeljem stavbe ni dolžna skleniti ustrezne pogodbe, je pravno nevzdržno. Na dlani je, da tožeča stranka ne bi prevzela tveganja, če SDK ne bi ves čas vzbujal in vzdrževal prepričanja, da bo po uspešni dograditvi stavbo odkupil. Če pa bi k gradnji stavbe povabil več gradbenikov, bi SDK moral skleniti ustrezno pogodbo z vsakim od njih ali pa vsem drugim plačati odškodnino v vrednosti stavbe. Ta obveznost je primerljiva z institutom 1. odstavka 604. člena ZOR, ki omogoča, da odkupi samo najustreznejšo in/ali najcenejšo stavbo.

Na ekonomskem inštitutu menijo, da si novo vodstvo SDK iskreno prizadeva, da bi sporno zadevo vendarle razčistili, saj naj bi njihovo ponudbo načelno že prejela. »Ministrstvu za finance smo že predlagali, da ustanovi posebno komisijo, ki bi ocenila programe oziroma njihove rezultate. Če bo inštitutu uspelo dokazati, da je njihov program res boljši, bomo pogodbo s Hermes SoftLabom razveljavili« pravijo v SDK. Že zdaj pa potekajo tudi pogajanja med pogodbenima strankama v zvezi z znižanjem zneska, ki ga sedaj plačujejo Hermes SoftLabu. SDK trdi, da omenjena pogajanja niso v neposredni zvezi s ponudbo tekmeca, temveč naj bi bilo znižanje možno zaradi kapitalizacije programa. Ne glede na vzrok omenjenega zniževanja cene in razplet ocenjevanja komisije so davkoplačevalci lahko zadovoljni, da bo SDK z njihovim denarjem očitno ravnala gospodarneje. Pri opravilu, za katerega naj bi na leto odšteli več kot 600.000 mark (mesečni zneski plačila Hermes SoftLabu naj bi se namreč sukali med 50.000 in 60.000 markami, nobeno znižanje provizije, se posebno pa morebitno trikratno, ni zanemarljivo.


Obnovljeni pogovori

Ob čakanju na odločitev višjega sodišča pa že prihaja do obnovljenih pogovorov med  SDK in Ekonomskim inštitutom. Slednji je marca SDK znova poslal ponudbo programa za multilateralno kompenzacijo,,v kateri med drugim  navaja: »Za ponudbo smo se odločili, da preprečimo flagrantno trošenje denarja gospodarstva za obvezne pobote s strani vaše ustanove ter da obenem omogočimo pobote s programom, ki v splošnem primeru doseže večji odstotek kot program, za katerega ste se odločíli. Doseči želimo, da boste v zvezi z odkupom programa po bistveno nižji ceni od tiste, ko jo plačujete dosedaj, razpisali javni natečaj, ki ga vse od jeseni 1991, ko smo vam ponudili zadevni program, v lastno škodo in škodo države kljub nasprotnim predpisom niste hoteli razpisati.«

 Junij 1993

petek, 9. marec 2001

SDK SALDOTEL

Saldo na žiro računu po tonskem odzivniku

 

V svetu sodobnih komunikacij se potrebe po hitrih in pravilnih informacijah nenehno povečujejo. Vzporedno s potrebami po informacijah pa se povečujejo tudi različni in vsakdan bolj izpopolnjeni ter širšemu krogu ljudi dostopni načini posredovanja informacij.

 

V SDK Slovenije vseskozi spremljamo dogajanja na informacijskem področju in se trudimo, da bi našim komitentom ponudili najboljše možne rešitve in kvalitetnejše usluge na vseh področjih našega dela. Še posebej pa pri našem osnovnem in lahko rečemo najpomembnejšemu opravilu, to je posredovanju informacij o denarju.

 

V ljubljanski podružnici se vseskozi srečujemo s problemom pravočasnega posredovanja informacij o stanju in spremembah sredstev na računih imetnikov računov.

 

Sedaj posredujemo informacije o stanju in spremembah na žiro računih pri SDK na naslednje načine:

 

  • prek delavcev interne kontrole, ki je zaenkrat najobsežnejše, vendar časovno omejen,
  • prek dnevnih izpiskov imetnikov računov po pošti ali z osebnim dvigom naslednji dan,
  • -prek sistema Paging zvečer in enkrat na dan v dopoldanskem času,
  • prek računalniške povezave z imetnikom računa pri SDK (majhno število in testno),
  • prek SALDOTELA, ki omogoča tekoče posredovanje informacije o stanju in spremembah širokemu krogu interesentov neprekinjeno 24 ur na dan, ob relativno nizkih stroških, kjerkoli imamo telefon in ob visoki stopnji varnosti.

 

V letu 1993 pa je bila v sodelovanju z delavci SROP Centrale Ljubljana, Podružnice SDK Ljubljana in podjetjem MAITIM d. o. o. Kamnik razvita in verificirana rešitev za govorno posredovanje informacij o tekočem stanju na žiro računu imetnika računa v SDK. V podružnici Ljubljana smo jo poimenovali SDK SALDOTEL.

 

SDK SALDOTEL - informacije o stanju na računu, posreduje govorno informacijo o stanju na žiro računu imetnika računa s pomočjo avtomatskega tonskega odzivnika.

 

Za posredovanje teh podatkov poskrbi elektronska naprava WECCUTALK (inteligentna mikroračunalniška naprava), povezana na eni strani z osebnim računalnikom, ki je naprej povezan z glavnim računalnikom IBM, na drugi strani pa je povezava oziroma povezljiva prek telefonskega omrežja z naročniki - imetniki računa, ki poizvedujejo po stanju na svojem žiro računu. Rešitev omogoča posredovanje informacij o stanju na računu 24 ur dnevno.

 

Zaradi narave podatka (stanje na računu pri SDK), ki je poslovna skrivnost, je potrebna visoka stopnja tajnosti, varnosti in zaščite teh podatkov. Varnost in tajnost sta zagotovljeni s pomočjo osem številčnega gesla. Geslo se avtomatsko določa s pomočjo generatorja slučajnih števil trimesečno, lahko tudi v manjših časovnih razdobjih ali na željo koristnika - imetnika računa, vključenega v SDK SALDOTEL. Geslo posredujemo kot poslovno skrivnost po pošti, na točno določeno osebo, ki jo imetnik računa določi ob sklenitvi pogodbe s SDK.

 

Za potrebe marketinga smo skrbno pripravili tudi komunikacijsko podporo pri uvajanju SDK SALDOTELA. Za te potrebe so bili pripravljeni oglasi v časopisih in revijah, plakati po ekspoziturah in naročilnice s kratkim opisom delovanja in prednosti novega načina posredovanja informacije o stanju na računu, ki smo jih priložili k dnevnim izpiskom za imetnike računov. Za čim boljše informiranje o novosti v SDK smo ustrezno informirali tudi delavcev interni kontroli, saj je neposreden stik še vedno prevladujoča oblika komuniciranja med delavci SDK in imetniki računov.

 

Tako dobro načrtovana in izpeljana akcija je takoj pokazala odlične rezultate, saj je bilo že v prvem mesecu, ko smo ponudili storitev, podpisanih nekaj manj kot petsto (500) pogodb za vključitev v SDK SALDOTEL in tudi plačana pristopnina v sistem.

 

Razloge za tako velik odziv lahko verjetno iščemo tudi v nizkih stroških za nakup opreme, saj naročnik potrebuje poleg telefona, vključenega v telefonsko omrežje, le še tonski posrednik (biper - generator tonskega signala, ki ga dobi v SDK), v kolikor nima telefonskega aparata, ki omogoča tonsko izbiranje (DTMF - Dual-tone multi-frequency signaling ali dvotonska večfrekvenčna signalizacija). Velika prednost pa je tudi v celodnevnem dostopu do informacije o stanju na računu in enostavni uporabi.

 

Imetnik računa dobi govorno informacijo s pomočjo SDK SALDOTEL-a tako, da prek telefona poklice številko SALDOTEL-a, nakar mu telefonski odzivnik sporoči, da je poklical SDK SALDOTEL, in ga pozove, naj vnese geslo. Po uspešno vnesenem geslu imetnik računa dobi govorno informacijo o stanju na računu, v nasprotnem primeru pa ga pozove za ponovni vnos. Če tudi tokrat vneseno geslo ni pravilno, SDK SALDOTEL prekine zvezo. Geslo je treba posredovati kot tonski signal, za razliko od običajnega zastarelega pulznega načina izbiranja številk, ki se uporablja pri nas. Geslo vnesemo prek telefona (če ima tonski način izbire DTMF), če pa imamo navaden telefon, moramo geslo vnesti prek posebnega tonskega posrednika (biperja, ki ga naročnik dobi v SDK ob sklenitvi pogodbe). Biper prislonimo na mikrofon telefonske slušalke in vnesemo geslo. Obstajata dve vrsti tonskih posrednikov. Pri prvem, najosnovnejšem, moramo vsakič posebej odtipkati geslo, pri drugem, ki je hkrati tudi žepni kalkulator in mala beležnica, pa lahko shranimo do 10 gesel vnaprej in jih pokličemo iz spomina, ko jih potrebujemo. To naredimo s posebno tipko.

 

Če je geslo pravilno vneseno, dobimo po nekaj sekundah govorno informacijo o stanju na računu. Stanje, posredovano prek SDK SALDOTEL-a, je enako stanju računa na računalniku IBM, saj se vse spremembe stanja na glavnem računalniku tekoče prenašajo iz računalnika IBM na SDK SALDOTEL.

 

Sedaj posredujemo le informacijo o tekočem stanju na žiro računu. Zaradi boljše preglednosti in informiranosti naročnikov SDK SALDOTEL-a pa pripravljamo razširitev rešitve z dodatnimi informacijami, ki jih bo naročnik enostavno dobil z dodatno vneseno izbiro po informaciji o tekočem stanju na računu. Dodatno bomo namreč ponudili še informacijo o končnem saldu prejšnjega dne, o skupnem prometu v breme in skupnem prometu v dobro žiro računa tekočega dne. Na osnovi teh dodatnih informacij bodo naročniki lahko še bolje spremljali spremembe na svojem računu in na osnovi tega sprejemali poslovne odločitve. Predvidevamo, da bodo dopolnjene rešitve implementirane še v letu 1993. Sistem je popolnoma usklajen s katerimkoli računalniškim sistemom in kot tak tudi s predvidenimi novimi računalniki HP. To potrjuje tudi dejstvo, da je bila testna postavitev na računalniškem sistemu Unissys v novomeški podružnici uspešna.

 

Vsekakor pomeni uporaba SDK SALDOTEL-a sodobnejši način informiranja imetnikov računov o stanju sredstev na računu v SDK in tudi racionalnejšo oziroma bolj smotrno izrabo in porazdelitev obremenitve dela vseh udeležencev v plačilnem prometu. Hkrati pa rešitev ponuja največjo možno varnost in zaščito podatkov. Zaradi teh in tudi drugih omenjenih prednosti je vsekakor vredno premisleka, ali bomo v prihodnje posredovali informacije o stanju in spremembah na žiro računih imetnikov računov prek delavcev interne kontrole ali celo mogoče katere tretje osebe, pri tem pa popolnoma pozabili na varovanje podatkov in spregledali možne zlorabe teh podatkov ter si na poceni način zapravili zaupanje in ugled, ki ga še imamo.

 

Enotna matična številka

Novi predpisi določajo mnogo večje število davčnih zavezancev, kot jih je bilo dozdaj. Interes države bo kontrola vseh in seveda zajemanje davkov glede na položaj oziroma premoženje pravne oziroma fizične osebe. Najbolj redno so plačevali dajatve zaposleni delavci v družbenih firmah in pa družbene firme. To je omogočal žiro račun odprt pri SDK in seveda pooblastila SDK.

Zavezanci so različni, od družb z omejeno odgovornostjo, delniških družb, ki so lahko v družbeni lasti, z mešanim kapitalom ali privatnim kapitalom, do fizičnih oseb in civilnopravnih oseb. Skupno je le to, da so zavezanci za plačilo davka na dobiček in drugih obveznosti. Da bi ti davčni zavezanci dobili skupni imenovalec bi morali uvesti enotno matično številko davčnega zavezanca.

Na primer: 11 mestna številka »123456 12 123«  bi pomenila naslednje:

  • Prvih 6 (123456) mest bi bilo rezerviranih za številko davčnega zavezanca od  000001 do 999999, kar bi bilo dovolj v kombinaciji z drugima dvema številkama.
  • Drugi dve (12) mesti bi določali status davčnega zavezanca: 01-09 fizične osebe, upokojenci, prejemniki OD, podjetja, kjer je lastnik sam zaposlen, kmetje, študentje z lastnimi prihodki, družba z neomejeno solidarnostno odgovornostjo, civilno pravne osebe itd.
  • 10 - razne kombinacije več osnov
  • 11 - druge organiziranosti pravnih oseb - s kombinacijo teh dveh številk bi lahko določili še dodaten atribut velikost.
  • Zadnja tri (123) mesta pa so rezervirana za številko občine.

Sistem bi veljal za vso republiko. Pogoj za registracijo bi bila določitev take številke. Za ostale davčne zavezance pa bi jo določila služba za nadzor ob prvi predložitvi davčne napovedi.

Ta enotna številka bi bila element na vsakem nalogu za prenos. Z dodatnimi elementi bi lahko skozi plačilni promet računalniško spremljali prilive, odlive, plačilo akontacij davčnih obveznosti, medsebojna plačevanja itd.

Ti podatki bi kot predhodne informacije bili temelj za naknadno kontrolo zavezancev.

Pogoj je, da se zakonsko določi uvedbo enotne matične številke zavezanca in da se ta kot element pojavi na vsaki izdani fakturi ter da se evidentira skozi plačilni promet na glede kje ima pravna ali fizična oseba žiro račun.

Organizacijsko bi se lahko ti podatki zbirali v organizacijskem delu družbenega (*) računovodstva kot delu službe za nadzor.

-----------------------

(*) Pod pojmom družbeno ne mislim obliko lastnine ampak premoženje fizičnih oseb, podjetij, javno premoženje itd., torej celotne družbe.


Januar 1991

Nekaj zgodovine tehnologije dela v SDK


Izvrševanje nalog v zvezi s plačilnim prometom, knjiženjem sprememb na žiro računih in evidenc plačilnega prometa je že vseh 25 let neločljivo povezano s tehniko. V tem obdobju je Služba uporabljala pri svojem delu vse od mehanskih knjižnih strojev do računalniških sistemov in razvijala tehnologijo dela, ki je vedno optimalno vključevala razpoložljivo tehniko.

Delavci, ki letos praznujejo četrt stoletnico dela v Službi, posebno tisti, ki so delali v plačilnem prometu (PP) ali družbenem računovodstvu (DR) se prav gotovo dobro spominjajo takratne tehnologije dela. V podružnicah je bilo delo s prejemom, sortiranjem in pripravo plačilnih dokumentov oddvojeno od strojnega knjiženja. Osnovo za knjiženje so tvorili dokumenti, ločeni na odobritve in obremenitve, sortirani po posameznih osnovnih računih DR in individualnih partijah. Plačilni promet je za tako pripravljene dokumente že izdelal konsignacijo, to je kontrolni seštevalni trak, ki je služil kot osnova za knjiženje v družbenem računovodstvu. Sistem kontrole sloni na dvojnem knjigovodstvu, zato se je moral promet v breme na vseh osnovnih računih ujemati s prometom v dobro. Vsak dan znova je ekipa v oddelku DR s strahom čakala na izid končnega seštevanja prometa po osnovnih računih. Najmanjša razlika v tem trenutku je pomenila utrudljivo iskanje napake v celotnem gradivu tistega dne.

Plačilni promet je svojo nalogo priprave dokumentov za knjiženje končal po navadi do 17. oziroma 20. ure. DR, ki je po tem času prevzel štafetno palico pa se je v odvisnosti od natančnosti dela plačilnega prometa kot tudi delavcev pri strojnem knjiženju v DR, ubadal s knjiženjem, ki se je končalo z vlaganjem izdelanih izpiskov v predalčke uporabnikov, tja do 20. ali pa do 6. ure zjutraj.

Knjiženje prometa na individualnih partijah uporabnikov družbenih sredstev je bilo popolnoma ločeno od knjiženja razčlenjenega prometa za potrebe družbene evidence.

Edini medij za knjiženje so bile knjigovodske kartice. V oddelkih družbenega računovodstva je bilo zato vedno na kupe kartic, zloženih v kovinske zaboje ali vozičke.

Pogled v strojnico bivšega DR je bil zaradi množice mehanskih šklepetajočih strojev skoraj impozantnejši od današnjih lekarniško čistih in urejenih elektronskih računskih centrov. Ob vsakem stroju je stal voziček s kovinsko škatlo, v kateri so bile kartice za knjiženje. Knjiženje prometa in izdelava izpiskov je tekla na velikih, samostojno stoječih knjiženih strojih, postavljenimi drug za drugim kot tiskarski stroji v tiskarni. Razčlenjeni promet smo knjižili na malih namiznih knjižnih strojih, pravih pritlikavcih v primerjavi s prvimi. Cel sistem priprave in knjiženja je zahteval disciplinirano in natančno delo. Skrita napaka, ki je nastala v plačilnem prometu že dopoldne ali zgodaj popoldne, je bila odkrita šele po izdelavi končne bilance, torej ob primerjavi celotnega prometa v breme in dobro. Zaradi tega je bil delovni čas v plačilnem prometu in družbenem računovodstvu pravzaprav variabilen. Nič kolikokrat so se dekleta in fantje vračali z dela, ki so ga začeli že zjutraj, šele v poznih večernih ali celo jutranjih urah. Možje in fantje, v SDK so delala večinoma dekleta, so večkrat zaman čakali pred vrati podružnice. To slabo lastnost tedanje tehnologije so seveda dobro poznali vsi delavci v teh dveh organizacijskih delih. Medsebojna odvisnost delavcev, ki jo je narekovala taka tehnologija je zahtevala kar najboljše sožitje, stkala nič koliko pristnih prijateljskih zvez in naredila delovno in močno solidarnostno vzdušje v teh kolektivih.

Periodične in zaključne račune je Služba obdelovala le na Centrali. Leta 1964 je bil instaliran v stolpnici na Kidričevi ulici prvi Univac, klasičen računalniški sistem. Vhodni podatki so se luknjali na kartice. V računalniško konfiguracijo je sodila še sortirka kartic, tabelirka in pa seveda sami luknjalniki kartic. Računalniški sistem je bilo mogoče programirati z ožičenjem programskih plošč. Ekipa delavcev iz AOP je uspešno delala na njem skoraj deset let.

Leta 1970 se je SDK odločila za modernizacijo tehnologije dela. Sklenjeno je bilo:

  • da se prenesejo na računalniško obdelavo podatkov vsa najmasivnejša dela: plačilni promet, evidenca in statistična raziskovanja, pomembna za celo državo. Zagotoviti je bilo treba čim hitrejše kroženje denarnih sredstev in čim popolnejše informiranje združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti.
  • da se sistem obdelave podatkov zastavi decentralizirano, torej po podružnicah, ker so pač le-te pri vsakodnevnem opravljanju dela, neposredno povezane z organizacijami združenega dela in DPS. Obdelava plačilnega prometa, to pomeni prejem, priprava in knjiženje naj bo v podružnicah. Podatki Službe morajo predstavljati neposredno osnovo za informacijske sisteme družbenopolitičnih skupnosti in združenega dela.
  • zagotovit je treba enotno tehnologijo dela pri obdelavi vseh podatkov, ki so pomembni za vso državo.
  • zagotoviti je treba celovito tehnično-tehnološko kompatibilnost računalniških sistemov v organizacijskih enotah Službe.
  • v drugi fazi avtomatizacije je treba zagotoviti povezavo elektronskih računalniških sistemov v podružnicah v enotno mrežo za TK prenos podatkov v Službi.

Leta 1972 so v Službo pričeli prihajati prvi računalniški sistemi. Ljubljana je dobila IBM 370/135. Spominjam se še predloga, naj bi bila kapaciteta internega pomnilnika 63 Kbytov, to je malenkost več, kolikor jo ima danes osnovna verzija hišnega računalnika Spectrum. Maribor, Celje in Kranj so dobili Singerjeve računalniške Sistem 10. Za zajemanje podatkov je bila izbrana Datica. To je luknjalnik papirnatega traku. Nova tehnika je nujno zahtevala tudi spremembo tehnologije.

Zaradi računalniške kontrole usmerjanja sredstev je Služba vsem uporabnikom menjala številko žiro in drugih računov. Neizkušenost in obremenjenost z ročno tehnologijo dela je povzročila nedoslednost pri določanju konstrukcije nove številke. Le-ta je sestavljena iz številke sedeža SDK, osnovnega računa in številke partije. Sistem kontrole zajemanja s kontrolno številko zajema le individualno partijo, izven take kontrole pa je ostala številka sedeža SDK in številka osnovnega računa po kontnem planu SDK.

Neizkušeni smo bili tudi pri določanju tehnologije kontrole pravilnosti zajemanja drugih podatkov. Kljub uvedenemu kontrolnemu seštevku, je bil ta seštevek, po zapisu podatka v prometno datoteko, zavestno izpuščen. Podatki so se sortirali kot prej dokumenti, v breme in dobro, narejena je bila končna bilanca in šele takrat je bilo znano, če je bilo zajemanje podatkov na Datikah v redu opravljeno.

Datičarka, kot smo imenovali operaterke na novih zajemalnih strojih, je lahko s pomočjo seštevka na začetku, kontrolirala pravilnost vpisanih zneskov. Ker pa je bil podatek luknjan na papirnati trak, napak ni mogla popraviti. Tudi napak pri prenosu številk partij ni bilo mogoče kontrolirati. Zato je v sistemu zajemanja in kontrole podatkov prišlo do faznega zamika, ki je razmaknil posamezne faze dela tudi za 8 ali več ur. Predpisana tehnologija je zahtevala previjanje papirnatih luknjanih trakov pred konvertiranjem na magnetni računalniški trak.

Opisane pomanjkljivosti so narekovale takojšnjo spremembo začrtane tehnologije in s tem tudi spremembo celotnega paketa programov za kontrolo in obdelavo podatkov plačilnega prometa. Matjaž Čadež iz Intertrada, s svojimi in našimi sodelavci, je realiziral nov programski paket, ki je slonel na precej spremenjenih osnovnih principih zajemanja in kontrole podatkov.

Nova računalniška tehnologija je zahtevala drugačno organizacijo dela. Vpeljane so bile naslednje faze dela:

  • priprava dokumentov
  • luknjanje podatkov
  • sistemska kontrola
  • elektronski računski center
  • sortiranje dokumentov in prilaganje izpiskov.

Kljub precejšnjem izboljšanju začrtane tehnologije dela, nova tehnika ni prinesla pričakovanega učinka. Iskanje napake, končno bilanciranje, ki ga je opravljala sistemska kontrola, je bilo v veliki odvisnosti od števila in tipa napak. Namesto pričakovanega olajšanja, je tudi nova tehnologija zadržala variabilen delovni čas, ropot strojev, in še povečala odvisnost celega procesa obdelave od delovanja sedaj le enega stroja – računalnika. Prilaganje dokumentov izpiskom in konsignaciji, izdelani na računalniškem sistemu je predstavljalo in to še danes, zadnjo fazo kontrole pravilnosti zajemanja podatkov.

Po šestih letih delovanja navedenih tehničnih sredstev in tehnologije dela se je Služba odločila za precejšnjo spremembo. Zajemanje podatkov s kontrolo, ki je predstavljalo najzahtevnejšo in obenem najbolj občutljivo fazo v celotnem sistemu obdelave plačilnega prometa, naj bo interaktivno in dislocirano od glavnega računalniškega sistema v velikih podružnicah. Napako, storjeno ob zajemanju, je treba odkriti takoj in popravi naj jo tisti, ki jo je tudi napravil. Formalna, logična in računska kontrola je bila vgrajena v kontrolni program na mini računalniških sistemih IBM S/1 in Burroughs 1800 s priključenimi ekranskimi terminali.

Šele taka tehnologija dela je izpostavila veliko učinkovitost računalniške tehnike. Skoraj čez noč so bile ukinjene nočne izmene, v katerih so delale večinoma žene in mladina. Znatno se je izboljšala kvaliteta našega dela, saj je padlo število reklamacij na neznatni minimum. Tudi ažurnost in učinkovitost se je precej povečala. Kot primer navedimo le podatek, da smo prej obdelovali zaključne in periodične obračune do nivoja federacije 3-5 mesecev, danes pa potrebujemo za tako delo na navedenem nivoju le še 15 dni.

Služba družbenega knjigovodstva v SR Slovenji ima danes instalirano naslednjo računalniško opremo. V podružnicah Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj računalniške sisteme IBM 370/ in 4331 ter za zajemanje podatkov IBM S/1 z ekranskimi terminali. V ostalih podružnicah so za zajemanje in obdelavo računalniški sistemi Burroughs, tudi z ekranskimi terminali.

Vzporedno z opremljanjem s tehničnimi sredstvi za AOP je Služba intenzivno pripravljala potrebne kadre, da bi vsa vlaganja v opremo dajala čim prej pričakovane rezultate.

Služba se je orientirala na strokovno usposabljanje delavcev iz obstoječega sestava. Na tak način smo v Sloveniji pridobili več kot 14 vodij računalniških centrov, 10 projektantov, čez 20 programerjev, okrog 50 operaterjev na sistemu, čez 300 operaterjev na zajemalnih strojih oziroma ekranskih terminalih, pa kontrolorjev in ostalih delavcev, ki sodelujejo v avtomatski obdelavi podatkov.

Naslednji važni element avtomatizacije je izdelava aplikativnega programja. Na tem področju je bila Služba, zaradi večjega števila enakih računalniških sistemov in enotne tehnologije dela, najbolj učinkovita. Za okrog 100 projektov na zveznem nivoju je bilo izdelanih preko 2.000 programov za zajemanje in obdelavo podatkov.

Sedanje stanje računalniške tehnologije obdelave podatkov in tehnike v Službi še ni zadovoljivo. V obdelavi podatkov je še vedno prisotno mnogo preveč ročnega dela. Identifikacija uporabnikov družbenih sredstev je prav tako še vedno neprimerna za popolno avtomatizacijo dela. Računalniški sistemi v SDK so nepovezani. Od uporabnikov družbenih sredstev še vedno prejemamo vhodne podatke le na papirnatih dokumentih. V nekaterih naših podružnicah so sicer že pričeli s poskusi pridobivanja podatkov na magnetnih medijih, vendar obstoječe organizacijsko tehnološke rešitve, ki izvirajo še iz obdobja ročnega dela, zavirajo razvoj v tej meri.

Za naslednje srednjeročno obdobje ima Služba v načrtu ponovno modernizacijo svojega dela, z naslednjimi glavnimi značilnostmi:

še večja distribuiranost obdelave v organizacijskih enotah SDK,
nova konstrukcija številke žiro in drugih računov, ki naj omogoča popolno kontrolo brez konzultacije baze podatkov. Tako bo mogoče zajemati podatke le enkrat in jih takoj vključiti v plačilni promet,
šifriranje namena nakazila bo omogočilo zaustaviti papirnate naloge na sedežu iniciative,
izdelati bazo podatkov za predhodno kontrolo in analize.

Pri tej modernizaciji naj bi sodelovala tudi domača industrija, ki naj bi v bodoče predstavljala čvrsto in zanesljivo oporo Službi pri opremljanju in nadaljnjem razvoju sistema avtomatske obdelave podatkov.

Maj 1980

Pripombe k modernizacije tehnologije dela v SDK


V gradivu osnovne koncepcije modernizacije tehnologije dela v SDK se omenja tudi informacija, da bo neposredno ugotavljanje vsebine informacijskega sistema Službe na bazi podatkov plačilnega prometa sledilo šele po sprejetju zakona o družbenem sistemu informiranja.

Mislim, da je treba delo pri razvoju nove tehnologije nadaljevati v smeri celovitega in računalniško podprtega plačilnega prometa. Nova tehnologija mora predvsem zagotavljati popolno in točno informacijo o tem kdo plačuje, komu, koliko in zakaj. Pri tem »zakaj« mislim predvsem prvobitno osnovo plačila, torej, račune, poravnave dolga ali podobno.

V zvezi z nadaljnjim evidentiranjem namena plačevanja je treba dejansko počakati nov zakon o DSI. Če bo treba omenjene evidence voditi še vnaprej, ali jih celo razširjati, mora nova tehnologija prvič to upoštevati, drugič pa mora prav tako zagotoviti popolnost in točnost te informacije. Kontrola zapisa in zajemanja te informacije mora biti programirana že na vhodu in ne šele po končani dnevni obdelavi ali celo pri mesečnem tabeliranju teh podatkov.

Načelo nove tehnologije naj bi bilo, da je vsaka informacija, ki jo Služba pridobiva na osnovi plačilnega prometa popolnoma zanesljiva. Pri določanju povezav med šiframi namena nakazila in identifikacijo številke UDS oziroma vrste in namena sredstev v oznaki žiro računa je treba vgraditi algoritem, ki bo zagotavljal pravilnost in kontrolo teh podatkov.

Nova tehnologija plačilnega prometa mora prav tako upoštevati storno prometa in zagotoviti pravilnost zajemanja in obdelave glede na značaj plačila (v breme, v dobro), kar je ena od večjih pomanjkljivosti sedanje tehnologije dela računalniško podprtega plačilnega prometa.

Glede izvajanja nove tehnologije v prehodnem obdobju sem mnenja, da je treba »zaustaviti papirje« povsod naenkrat. Podružnice, ki še nimajo tehničnih možnosti za telekomunikacijski prenos podatkov naj pošiljajo zbirno avizo s sekundarno generiranimi nalogi na računalniških tiskalnikih. Ekspoziture, ki so direktno vključene v plačilni promet bi bile edine izjeme, vendar je treba tudi pri teh čimprej izvesti centralizirano obdelavo na podružnici. Ta organizacijski korak bi v prvi vrsti kroženje denarnih sredstev na področju take podružnice, zato tudi ti ukrepi sodijo k pripravam na modernizirano tehnologijo v SDK.

V zvezi z numeričnimi oznakami za namen nakazila lahko na osnovi individualnih razgovorov z uporabniki družbenih sredstev posredujem njihovo mnenje, da naj se za vsako plačilno obveznost izpolni po en nalog plačilnega prometa. Če pride do plačevanja več obveznosti z enakim namenom plačila (plačilo računa) in le z različnim sklicevanjem na številko, naj bi se uvedel zbirni nalog s specifikacijo.

Načrt osnovne koncepcije modernizacije tehnologije dela v SDK je zelo dobro sestavljen, opaža pa se, da nekatere aktivnosti že zaostajajo za načrtovano dinamiko razvoja. Čimprej bo treba določiti odgovorne nosilce za vsako planirano dejavnost in pripraviti vse uskladitve v zvezi z nalogami in odgovornostmi, kot tudi finančnimi obveznostmi med posameznimi centralami in podružnicami, ki so potrebne za realizacijo celega projekta.


junij 1982